Prijava z OpenID | Ste pozabili svoje geslo? | Registracija


Sodna statistika na temo dodeljevanja starševstva
 
Ferenc
Ogledov: 1421
Predlog ustvarjen 09.04.2018
Z odzivom organa 01.06.2018
Zadnja sprememba 04.04.2018 17:07:45

  Predlog   Število glasov   Odziv pristojnega organa   Komentarji (7)  
moderator UKOM
Odziv objavljen: 01.06.2018

Odziv Ministrstva za pravosodje

Na podlagi 74. člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami), je Ministrstvo za pravosodje (v nadaljevanju ministrstvo) pristojno za izvajanje statističnih raziskovanj o poslovanju sodišč. V skladu z 288., 290. in 291 členom Sodnega reda (Uradni list RS, št.87/2016) ministrstvo pri izvajanju dejavnosti sodne statistike med drugim določa metodološke osnove statističnih raziskovanj, s katerimi določa način izvajanja raziskovanj, njihovo vsebino in periodiko poročanja. Edini in uradni vir podatkov o poslovanju sodišč za ministrstvo je podatkovno skladišče pri Vrhovnem sodišču RS.

Glavni namen izvajanja statističnih raziskovanj o poslovanju sodišč je spremljanje stanja na področju sodstva, tako da se vsem zainteresiranim (zakonodajno telo, ministrstva, pravosodni organi in druga strokovna javnost) omogoči pregled nad stanjem in poslovanjem sodišč in na ta način zagotovi podatkovno podlago za sprejemanje odločitev pri morebitni spremembi zakonodaje, pri poslovanju sodišč in drugih ustreznih ukrepih, s katerimi se zagotavlja učinkovito poslovanje sodišč.

Skladno z navedeno zakonsko podlago in opisom namena statističnih raziskovanj o poslovanju sodišč, ministrstvo spremlja podatke na primer o kadrovski zasedbi (število sodnikov, strokovnih sodelavcev, ostalega sodnega osebja), o gibanju in reševanju zadev v obdobju (število prejetih, rešenih in nerešenih zadev), podatke o starejših nerešenih zadevah, sodnih zaostankih, trajanju postopka, povprečne pričakovane in dejanske čase reševanja zadev, število prejetih in rešenih pomembnejših zadev po strukturi prejema (novo prejete zadeve, odstopljene zadeve zaradi nepristojnosti, zadeve, prejete v reševanje po 105.a členu ZS,…) in po načinu rešitve (sklep o umiku, zavrženju, ustavitvi postopka, združitvi, poravnavi ali pa sodba, s katero se obtoženec oprosti obtožbe, spozna za krivega, ali pa se obtožni akt zavrne,…), ter po posameznih procesnih dejanjih in tipih zahtevkov. Pri tem ministrstvo sledi sistematiki prikazovanja navedenih podatkov za posamezno poročevalsko obdobje, po posameznih sodiščih, zbirno po vrstah sodišč ter zbirno na nivoju celotne države za vsa sodišča skupaj, kjer je to smiselno.

Ministrstvo s takšno metodologijo in vsebino prikazovanja podatkov sodne statistike zagotavlja podlago, ki omogoča spremljanje dejanske kadrovske zasedenosti sodišč, dinamike gibanja in reševanja zadev ter časov reševanja zadev, preko izračunanih kazalnikov pa je na primer možno tudi nadaljnje izračunavanje obremenjenosti oziroma storilnosti sodišč. Na ta način se zagotavlja podatkovna podlaga za spremljanje poslovanja sodišč.

Kot je razvidno iz zakonske opredelitve in namena statističnih raziskovanj o poslovanju sodišč, ministrstvo torej v okviru podatkov Sodne statistike ne spremlja t.i. vsebinskih odločitev sodišč, pri dodelitvah skrbništva nad otroki v posameznih primerih pa gre ravno za vsebinske odločitve. Zato menimo, da tovrstna statistika ne sodi na področje sodne statistike, vsekakor pa so takšne vsebine lahko predmet drugih statistično analitičnih raziskovanj.

Kot primer takšne raziskave navajamo »Analizo odločanja sodišč o vzgoji in varstvu otrok«, pripravljeno pri Varuhu človekovih pravic, na podlagi pritožbe glede diskriminacije položaja očetov v primerjavi s položajem mater v družinskih sporih, saj naj bi bile te, v postopkih odločanja pred državnimi organi in nosilci javnih pooblastil o dodelitvi otrok v vzgojo in varstvo, privilegirane. Namen analize je bil ugotavljanje znakov obstoja tovrstne diskriminacije. Izkazalo se je, da so imeli starši glede osnovnega vprašanja, komu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo, le pri dobri desetini vseh obravnavanih primerov nasprotujoča si stališča oziroma je bil podan spor med starši. Analiza je pokazala tudi, da odločitve o tem, komu bo zaupan otrok v varstvo in vzgojo, sprejemajo predvsem starši sami, le v 5% obravnavanih primerov je o varstvu in vzgoji odločilo sodišče. Podrobnejše ugotovitve analize so razvidne iz samega dokumenta, ki je na voljo na spletni strani Varuha.

Upoštevajoč še dodatno okoliščino, tj. da je za ministrstvo edini in uradni vir podatkov sodne statistike podatkovno skladišče, ki po informacijah Vrhovnega sodišča RS ne vsebuje podatkov o dodelitvah skrbništva nad otroki, pa bi bilo tudi sicer tozadevno dejansko spremljanje v okviru Sodne statistike zaenkrat onemogočeno.

 

Priloge: