Prijava z OpenID | Ste pozabili svoje geslo? | Registracija


Obvezna tehnična smernica za projektiranje kolesarskih stez in pločnikov
 
starfotr
Ogledov: 2054
Predlog poslan 23.03.2018
Z odzivom organa 03.08.2018
Zadnja sprememba 23.03.2018 08:19:47

  Predlog   Število glasov   Odziv pristojnega organa   Komentarji (13)  

Predlagam, da sprejmete pravila, ki naj bodo smiselna in logična za projektiranje kolesarskih stez in pločnikov.

Predlagam ukinitev dvignjenih kolesarskih stez v primerjavi z voziščem. Poleg tega predlagam ukinitev dovoznih spustev nivoja kolesarske poti ali pločnika. Pločnik naj bo raven in brez grbin. Avto lahko brez težav premaga 15 cm višinske razlike, ni potrebe po spustu pločnika.

Primer napravilnega projektiranja:

 

https://www.google.si/maps/@46.1889501,14.4980856,3a,75y,79.98h,78.87t/data=!3m6!1e1!3m4!1s5NjNjFrbE2cmXKBMX6VhAA!2e0!7i13312!8i6656

 

Imate dokumente, ki so že napisani. Sedaj jih pa začnite uproabljati v praksi.

 

http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/krajinska-arhitektura/du2_baloh_maja.pdf

http://www.mobile2020.eu/fileadmin/files_si/downloads/MOBILE2020_P2kolesarska_infrastruktura___3_poglavje.pdf

 

http://www.di.gov.si/fileadmin/di.gov.si/pageuploads/Stran_navodila_in_vzorci/kolesarji_prelom_web_06-2012.pdf

http://www.mzi.gov.si/fileadmin/mzi.gov.si/pageuploads/DPR/STMPP/Kolesarjem_prijazna_infrastruktura_-_smernice_za_umescanje_kolesarskih_povrsin_v_urbana_naselja_V1.00_podpis.pdf

 

 


Ključne besede kolesarska steza, pločnik, projektiranje
Kategorija: Promet


Zadnji komentarji:

Ivan Peter Benko | 08.08.2018 | 10:34
Pred časom sem med takšnimi predlogi napisal svojega prav o obvezni ukinitvi neravnin na kolesarskih stezah zaradi stranskih priključkov. Bilo je dovolj plusov, da je predlog postal primeren za posredovanje vladi, a razen izgovorov se ni zgodilo nič.
Opazil sem, da je novozgrajena kolesarska steza ob cesti v LJ od Večne poti proti Vrhovcem, zgrajena kot v znak zaničevanja kolesarskega prometa. Ozek pločnik je namenjen pešcem in kolesarjem, nižji stranski priključki kmetijskih površin ustvarjajo zoprne sunke zaradi dviga in spusta površine.

Iskal sem pravno utemeljitev podrejenosti obravnave glavne smeri prometa stranskim priključkom. Razen indolentnega odgovora občinskih uradnikov nisem našel nič. 
otonicarj | 05.04.2018 | 14:21
  Sem kolesar s šestdesetletnim stažem. Kot otrok sem kolesaril v šolo  po zelo prometni cesti. Pojma kolesarska steza še ni bilo, mnogo več pa kolesarjev na cesti.  Danes kot pretežno športni kolesar  se pogosto srečujem s kolesarskimi stezami. Malokdaj se kolesarske steze razveselim, saj so največkrat bolj podobne poligonom za spretnostno in orientacijsko preskušanje, vožnja po njih pa je večkrat kolesarski rodeo (primer Logatec).
   Kot kolesar si želim oziroma potrebujem dobrega pol metra širok in ustrezno označen prometni pas na katerem bi  udobno in tekoče kolesaril, predvsem pa ne oviral hitrejših udeležencev v prometu.
   Seveda podpiram predlog, da je kolesarski pas v nivoju s cestiščem in ustrezno ločen od pločnika za pešce.
  Nekaj tako urejenih prometnih pasov sem že srečal n.pr. na Tržaški cesti, Kolodvorski in Volaričevi v Postojni, pa daljši odsek v okolici Kamnika.
  Navdušilo me je tudi krožišče v Divači, ki ima kolesarski pas v nivoju cestišča, zelo pregledna vožnja za kolesarja in ostale udeležence prometa.
  Ni mi jasno zakaj nekje lahko, drugod pa ne.
   
Ivan Peter Benko | 08.08.2018 | 10:23
Smiselni prispevek, le majhni popravki so potrebni. S CPP je določeno, da je za pešce in kolesarje, kjer ni posebej namensko označene prometne površine, meter širine namenjen pešcem in kolesarjem. Noben udeleženec v prometu ni ovira, ampak soudeleženec, ki ga moramo spoštovati, pasivno ali aktivno.
DaNamBoBolje | 03.04.2018 | 19:03
Glasoval sem za!
Vsekakor je nujna ureditev pravil gradnje pločnikov in kolesarskih stez. Dva primera, ki kažeta na pomanjkanje zdrave pameti slabe rešitve, kar potrjuje, da je nujna ureditev:
- rekonstrukcije državnih cest se pogosto izvajajo neusklajeno z občinami in posledično, tam kjer bi bilo nujno, brez kolesarskih stez in pločnikov,
- V Mariboru, je še tista edina cesta, ki je bila rekonstruirana v preteklem letu (Cesta zmage) izvedena tako, da so v pločniku stebri razsvetljave (pluženje),
- ista popolnoma rekonstruirana cesta je izvedena brez kolesarskih stez.
Menim tudi, da bi s sistematičnim pristopom lahko kar nekaj dvosmernih mestnih cest v Mariboru, na katerih je manjši promet, lahko uredili tako, da bi jih preuredili v enosmerne vendar z urejenimi kolesarskimi stezami in hodniki za pešce ...
tomaz1967 | 30.03.2018 | 08:38
Lep primer noro slabo projektirane steze ki je stala kar nekaj milijonov ,je od Brezovice proti Logu in naprej do Drenovega Griča:izredno nevarno in neprimerno!!!!!!!!
Mad_one | 28.03.2018 | 18:34
Obvezno bi morale biti vse kolesarske steze v istem nivoju kot cestišče (zgledovati se je potrebno tam, kjer so zadeve dobro urejene in v praksi delujejo).
V Sloveniji imamo nekaj odsekov, kjer je to urejeno na ta način in tam se po kolesarskih stezah vozijo tudi tisti kolesarji, ki se sicer ne bi (specialkarji).
Žal pa obstaja tudi na teh odsekih problem, na katerega nihče od pristojnih ne misli: vsaj 2x letno bi bilo treba očistiti peska, stekla, ... VSE kolesarske steze (in pločnike).
Ptuj15 Ptuj15 | 28.03.2018 | 16:08
Sam sem kolesar in sem absolutno proti vožnji vštric.
Vsi, res vsi pa več vozniške kulture na cesti.
Lp
_BraneK | 28.03.2018 | 10:32
Sobivanje kolesarjev in pescev na plocnikih je nevarno za vse, predvsem zaradi neprevidnosti in nepredvidljivosti gibanja pescev. Primer: Lj, Dunajska cesta, Bavarski dvor, Jezica. 

Kombinacija z robnikom dvignjene kolesarske steze in dodatno dvignjenim plocnikom je draga in neprimerna. Primer: Trzinska obrtna cona, dvosmerna steza na eni strani. Kolesar ali sploh ne more zaviti levo ali pa tega ne more narediti varno, tekoce brez ustavljanja. Naslednja slabost je tudi, ko je sneg. Najhitreje so sciscene ceste, plocniki-steze pa v najboljsem primeru sele naslednji dan po koncu snezenja. 
Seveda, klasicen problem so tudi prikljucki stranskih cest. Ko avto pripelje, se ustavi na crti cestisca in po pravilu zapre pot kolesarjem, se preden pogleda levo-desno. Primer: na sreco, le pocena celada.
Se posebej neposrecen primer je v Trzinu, Kidriceva ul. En ozek plocnik je ostal namenjen pescem, drugi pa je namenjen kolesarjem in to celo dvosmerno. Ulica, na kateri ni prav gostega prometa...

Resitev za vse je preprosta: namesto stopnicastega precnega profila, se projektira samo plocnik in nekoliko sirse cestisce, ki omogoca vsaj minimalni zivljenski prostor kolesarjem. Hkrati pa osvescanje kolesarjev in voznikov, da pazimo drug na drugega in smo obzirni ter spostljivi.
Damjan Berghaus | 28.03.2018 | 09:57
Podpiram pobudo! Kot kolesar, ki je veliko na cestah, je varianta širšega cestišča (kolesarski del je ločen z črto) in ožjega pločnika veliko boljše.
Zakaj je boljša ta varianta? Zato, ker ni prehodov na pločnik in iz njega, ni križanj z dovozi, kjer običajno vozniki vzvratno rinejo na cesto. Stroški izgradnje takšne variante so enaki. Kolesarji, ki na križišču peljejo naravnost po cesti imajo prednost, če se peljejo po kolesarski stezi morajo v takšnem primeru zapeljati čez prehod, kjer je potrebno prej preveriti, da ni vozila, ki zavija desno, pa še bi lahko naštel nekaj prednosti...
Burek Man | 28.03.2018 | 14:32
Tudi pri prvi varianti mora voznik, ki zavija desno pazit.

Pri cestah kjer je kolesarska na nivoju vozišča pride do problema, kjer hitrejši kolesar prehiteva počasnejšega tako, da zapelje na vozni pas, in ker tam peljejo avtomobili s precej višjo hitrostjo, marsikater kolesar pa ne pogleda nazaj, s tem riskira nesrečo. Pri dvignjeni kolesarski stezi bi moral zapeljat z robnika, kar pa ne naredijo (ponavadi), in ne zapelje direktno pred avto.
Matjaž Ferjančič | 28.03.2018 | 08:44
Zaradi neustreznih kolesarskih stez se kolesarji (predvsem tisti, ki se vozijo hitreje, tj. na "specialkah") vozijo po cesti ter s tem motijo promet. Šolski primer zelo neuporabnih kolesarskih stez sta npr. povezava Brod-Tacen (Ljubljana) ter steza skozi Logatec. Zaradi mnogih sprememb nagiba steze (izvozi na dvorišča in parcele), ki se ponavljajo ponekod tudi na par metrov, je vožnja zelo moteča! 
Poleg tega so začetki kolesarskih stez na križiščih pogosto pričnejo s "stopnico", povzročeno z nižjim betonskim robnikom, ki ni dovolj poglobljen v cestišče. S to oviro se srečujejo tudi invalidi na vozičkih ter ostali, ki vozijo npr. otroški voziček po pločniku. 
Izravnava kolesarske steze in pločnika s cestiščem bi odpravila to motnjo. Seveda je potrebno med cesto in stezo/pločnikom vgraditi robnik kot prepreko za zavijanje vozil in kolesarjev na nenamenski del vozišča. Robnik naj bi bil npr. polokrogle in ne kvadrataste oblike. Kvadratasta oblika robnika ogroža ravnotežje kolesarja v primeru neprevidne vožnje (npr. med prehitevanjem drugega kolesarja), medtem ko polokrogla oblika omogoča nekoliko več manevrskega prostora pri vzdrževanja ravnotežja.
Verjetno je z vidika gradbenih del izravnava in asfaltiranje cestišča/steze/pločnika v eni ravnini enostavnejša in hitrejša kot dvostopenjska nivelacija.
Katja Turk | 27.03.2018 | 10:47
glede na to da se kolesarji večinoma res ne vozijo po pločnikih, je ideja morda smiselna.
Katja Turk | 27.03.2018 | 10:47
Komentar je izbrisal avtor komentarja.
bombon | 24.03.2018 | 22:35
Niste napisali, zakaj bi naj predlagane spremembe izboljšale trenutno stanje, oz. po kakšni logiki bi naj bilo slabšanje prometne varnosti kolesarjev smiselno in logično projektiranje?