Prijava z OpenID | Ste pozabili svoje geslo? | Registracija


Zamrznitev s.p.-ja
 
Mhardook
Ogledov: 992
Predlog poslan 15.03.2018
Z odzivom organa 15.05.2018
Zadnja sprememba 15.03.2018 09:50:51

  Predlog   Število glasov   Odziv pristojnega organa   Komentarji (4)  
moderator UKOM
Odziv objavljen: 15.05.2018

Odziv Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo

Podjetnik je v skladu s šestim odstavkom 3. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. Uradni list RS, št. 65/09 - uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 odl. US, 82/13, 55/15 in 15/17; v nadaljevanju: ZGD-1) fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. Dejavnost lahko začne opravljati, ko je vpisan v poslovni register. Z izbrisom iz poslovnega registra podjetnik preneha opravljati dejavnost.

Vpis podjetnika v poslovni register, sprememba podatkov o podjetniku v poslovnem registru in izbris podjetnika iz poslovnega registra poteka enostavno, hitro in brez stroškov. Podjetnik izvede postopek vpisa, spremembe ali izbrisa bodisi sam z uporabo kvalificiranega potrdila za elektronski podpis, izdanega tudi za namen avtentikacije, preko informacijskega sistema za podporo poslovnim subjektom, bodisi na eni izmed številnih krajevno razporejenih fizičnih točk za podporo poslovnim subjektom (po novem SPOT, Slovenske poslovne točke). SPOT, Slovenske poslovne točke, podjetniku nudijo informacije v zvezi z vpisom, spremembo ali izbrisom enote poslovnega registra iz poslovnega registra in pomoč pri izpolnjevanju obrazcev. Preko informacijskega sistema za podporo poslovnim subjektom lahko podjetnik odda vloge tudi v drugih, neregistrskih postopkih.

Samostojni podjetnik posameznik je ena izmed pravnoorganizacijskih oblik, ki jih poznamo v Republiki Sloveniji. Druge pravnoorganizacijske oblike so npr. gospodarske družbe (npr. družbe z omejeno odgovornostjo, družbe z neomejeno odgovornostjo, delniške družbe), gospodarska interesna združenja, društva, zadruge, gospodarske zbornice idr. Nobena od navedenih pravnoorganizacijskih oblik ne pozna statusa zamrznitve oziroma mirovanja.

S statusom zamrznitve podjetnika se odpirajo nekatera pomembna vprašanja, kot je npr. vprašanje pogojev za pridobitev statusa, postopka pridobitve statusa, dovoljene dolžine statusa, kot tudi vprašanje letnega poročanja AJPES, davčne obravnave, koriščenja pravic iz socialne varnosti, nadzora nadzornih organov, nadgradnje informacijskih sistemov AJPES, Ministrstva za javno upravo, Finančne uprave Republike Slovenije in drugih organov, ki dnevno prevzemajo podatke o podjetnikih iz poslovnega registra in z nadgradnjo povezanih stroškov.

Treba bi bilo določiti posledice statusa za podjetnike, t.i. popoldanske samostojne podjetnike posameznike, podjetnike z zaposlenimi ipd. na različnih področjih, pri čemer se s statusno pravnega vidika (namen in cilji ZGD-1) ne najde vsebinskih razlogov za uvedbo tega statusa in s tem vsebinske opredelitve tega statusa, ki je ključna za ustrezno obravnavo tudi na drugih družbenih področjih oziroma vsebinsko razlikovanje med fizično osebo s statusom podjetnika z zamrznjenim statusom podjetnika in fizično osebo brez tovrstnega statusa. Ob tem je treba poudariti, da je neprimerno uvajati posebni status zgolj z namenom vplivanja na ureditve in vsebine, ki niso predmet ZGD-1. Predlog je s strani predlagatelja namreč utemeljen z namenom vplivati na davčno obravnavo oziroma obravnavo z vidika prispevkov za socialno varnost. Dodatno bi morali posamezniki v situacijah, ki jih opisuje predlagatelj, preučiti primernost statusa posameznika, in sicer v smislu ali ne gre morebiti za opravljanje dela v razmerjih, ki imajo elemente delovnega razmerja.

Poleg navedenega bi bilo za izvedbo predloga treba poseči v več zakonov in podzakonskih aktov.

Poleg zgoraj navedenih vsebinskih vprašanj se pojavlja tudi vprašanje prednosti, ki bi jih izvedba predloga prinesla podjetnikom. Pridobitev statusa bi bila tako kot sedaj povezana z izvedbo postopka priprave in oddaje ustrezne vloge na ustreznem obrazcu, postopkom odločanja, odločitvijo AJPES, vpisom novega statusa v poslovni register in objavo na spletni strani AJPES. Sočasno s spremembo statusa bi bilo treba urediti tudi druge vidike poslovanja (davčni vidiki, spremembe v sistemu socialnega zavarovanja, spremembe v drugih registrih).

V skladu z navedenim Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo predloga ne podpira.

 

Priloge: