Prijava z OpenID | Ste pozabili svoje geslo? | Registracija


Borčevske pokojnine
dan
Ogledov: 2970
Predlog ustvarjen 13.03.2018
Z odzivom organa 15.05.2018
Zadnja sprememba 10.03.2018 11:47:58

  Predlog   Število glasov   Odziv pristojnega organa   Komentarji (12)  
moderator UKOM
Odziv objavljen: 15.05.2018

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju: MDDSZ) smo prejeli dopis, posredovan preko spletnega orodja predlagam.vladi.si, v katerem avtor Vladi Republike Slovenije predlaga, da pokojnine za borce druge svetovne vojne nakazuje proračun Republike Slovenije (v nadaljevanju RS) in ne Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, saj bodo na ta način bolj pravično razdeljene borčevske pokojnine prejemnikom, ki so do te pokojnine upravičeni. Navaja še, da borčevsko pokojnino prejemajo tudi prejemniki, ki so mlajši od 30 let.

Z vidika pokojninskega in invalidskega zavarovanja uvodoma podajamo pojasnilo o sami pravici do pokojnine borcev NOB. Pridobitev pravice do pokojnine borcev NOB je nazadnje urejal Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list RS, št. 23/82, s premembami), ki je veljal v obdobju od 1. 7. 1983 do 31. 3. 1992. Za borce NOB so se štele osebe, katerim se je ves čas vstopa od vstopa v narodnoosvobodilni boj oziroma od začetka aktivnega in organiziranega dela za narodnoosvobodilni boj pa do 15. maja 1945, nepretrgoma štel v pokojninsko dobo v dvojnem trajanju. Pravico do starostne pokojnine so pridobili, ko so izpolnili predpisano starost in dopolnili potrebno dolžino pokojninske dobe. Če so v NOB vstopili pred 9. 9. 1943 oziroma t. i. primorski borci pred 13. 10. 1943, so pravico do starostne pokojnine pridobili pod ugodnejšimi pogoji, kot so sicer veljali za t. i. splošne zavarovance, vključene v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje (pet let krajša pokojninska doba oziroma pet let nižja starost). Slednji so imeli tudi ugodnejšo lestvico za odmero pokojnine, in sicer na podlagi petletnega namesto desetletnega povprečja plač. Borci NOB, ki so vstopili po 9. 9.1943 pa so pridobili pravico do starostne pokojnine pod enakimi pogoji kot ostali zavarovanci, s tem da so imeli pravico do povečanja pokojnine, če je njihova pokojnina glede na dopolnjeno pokojninsko dobo znašala manj kot 85 odstotkov pokojninske osnove. Povečanje je bilo odvisno od leta vstopa v NOB (borcu NOB od 9. 9. 1943 za 60 odstotkov, borcu NOB od leta 1944 za 30 odstotkov, borcu NOB od leta 1945 za 10 odstotkov), povečala pa se je največ do 85 odstotkov pokojninske osnove. Borci NOB, ki so bili nosilci partizanske spomenice 1941, so imeli pravico do pokojninskega dodatka, ki je enak razliki med pokojnino in njegovim 100-odstotnim povprečnim mesečnim dohodkom v zadnjih 12 mesecih pred upokojitvijo.

V zvezi s kritiko avtorja glede izplačila borčevskih pokojnin osebam mlajšim od 30 let pojasnjujemo, da Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je veljal od 1. 4. 1992, borcem NOB ne omogoča več pridobitev pravice do starostne ali invalidske pokojnine pod ugodnejšimi pogoji oziroma njeno ugodnejšo odmero. V primeru smrti uživalca pokojnine kot borca NOB pa se družinskim članom, družinska pokojnina prizna in odmeri od pokojnine, do katere je imel uživalec pokojnine pravico ob smrti, po splošnih predpisih veljavnih na dan priznanja pravice do družinske pokojnine. S priznanjem pravice do družinske pokojnine se družinskim članom umrlega zagotavljajo določeno materialno in socialno varnost. Po veljavnem Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15, 40/17, 23/17 in 65/17 v nadaljevanju ZPIZ-2) je pridobitev pravice do družinske pokojnine za otroke načeloma pogojena z njihovo starostjo in določenim statusom, v nekaterih primerih pa še z obstojem preživljanja s strani umrlega vse do njegove smrti. Otrokom je zagotovljena pravica do družinske pokojnine do dopolnjenega 15. leta starosti brez izpolnjevanja dodatnih pogojev. Če se otroci šolajo, jim je pravica do družinske pokojnine zagotovljena do konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti. Višina družinske pokojnine je praviloma odvisna od števila družinskih članov, ki so upravičeni do pokojnine po umrlem zavarovancu ali uživalcu pokojnine, in sicer za enega družinskega člana se odmeri v višini 70 odstotkov, za dva v višini 80 odstotkov, za tri v višini 90 odstotkov ter za štiri ali več v višini 100 odstotkov osnove.

Vsako leto se število upravičencev do borčevske pokojnine znižuje, v letu 2016 je bilo izplačanih 11.844 borčevskih pokojnin, v letu 2015 je bilo izplačanih 13.267 borčevskih pokojnin in v letu 2014 je bilo izplačano 14.587 borčevskih pokojnin.

V zvezi s predlogom financiranja borčevskih pokojnin s strani proračuna RS pa še pojasnjujemo, da v skladu z določbo 161. člena ZPIZ-2, RS že zagotavlja sredstva iz državnega proračuna za pokrivanje obveznosti obveznega zavarovanja, ki nastanejo zaradi priznavanja ali odmere pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pod posebnimi pogoji, med drugim tudi za udeležence NOB in druge vojne veterane, udeležence španske vojne, narodne heroje in nosilce Partizanske spomenice 41 in družinske člane padlih oziroma umrlih borcev NOB.

 

Priloge: