Prijava z OpenID | Ste pozabili svoje geslo? | Registracija


knjiga pripomb in pritožb, ISO standardi na sodišču, inšpekcijski nadzor
 
Irena Gasperlin
Ogledov: 1982
Predlog ustvarjen 30.01.2018
Z odzivom organa 16.03.2018
Zadnja sprememba 30.01.2018 08:01:38

  Predlog   Število glasov   Odziv pristojnega organa   Komentarji (1)  
moderator UKOM
Odziv objavljen: 16.03.2018

Odziv Ministrstva za pravosodje in Ministrstva za javno upravo

Urejanje sledljivosti, točnosti in smotrnosti dela z ISO standardi je možno v organizacijah, ki imajo vzpostavljene procese in imenovane lastnike procesov, ki te procese usmerjajo in jih skupaj z vodstvom izboljšujejo. ISO standardi so se sistematično uvajali v delo upravnih organov v letih 1999 do 2003, ko se je certificiralo okoli 20 upravnih enot, pa tudi nekaj ministrstev in občin. Standardi ISO so se kot pripomoček vodenja ohranili samo v nekaterih upravnih enotah, drugod pa so se zaradi pestre dinamike političnih in organizacijskih sprememb opustili. V nekaterih organih so izvedli samo popise procesov, ki pa nimajo več uporabne vrednosti, saj so zastareli in niso več v duhu časa in novih zahtev.

Kot orodje vodenja se zato vedno bolj uporablja model CAF, ki izhaja iz celovitega usmerjanja kakovosti v organih javne uprave in ga uporabljajo vse upravne enote, uveden pa je tudi v skoraj vseh ministrstvih, prav tako ga v letošnjem letu Sektor za kakovost uvaja tudi v organe v sestavi in občine. Model omogoča celovito uvajanje kakovosti po devetih merilih, med katerimi so tudi rezultati na področju strank in usmerjanje procesov. Uporaba modela daje dobre rezultate, saj so organi vključeni v proces stalnega izboljševanja procesov in rezultatov.

Na osnovi doseženih rezultatov, ki sledijo postavljenim ciljem se vzpostavi proces izboljševanja in inoviranja, ki je preverjen tudi s pomočjo zunanjih ocenjevalcev v postopku pridobivanja eksterne povratne informacije CAF-EPI.

Knjiga pripomb in pritožb je v Uredbi o upravnem poslovanju v poglavju 4: Zagotavljanje odzivnosti, predvidena kot način podajanja pripomb strank, prav tako je predpisana njena oblika in način uporabe. Vendar za celovit pristop k izboljšavam na tem področju ni ustrezna, saj zajema premalo dejavnikov, ki vplivajo na kakovost odnosa do strank, prav tako na osnovi nekaj pripomb ni možna kvalitetna analiza te problematike, kot jo zagotavlja anketiranje zadovoljstva strank, ki v obliki projekta ravno poteka v izbranih upravnih enotah in drugih upravnih organih. Uredba o upravnem poslovanju prepisuje tudi obvezno ugotavljanje kakovosti storitev za vse organe, ki poslujejo s strankami. Sistematično se merjenje zadovoljstva strank na podlagi predpisane metodologije izvaja vsaki dve leti na upravnih enotah. Rezultati so javno dostopni.

Glede na uvodoma opredeljeno naravo ISO standardov, pojasnjujemo da le-ti prav tako niso primerni za merjenje kakovosti v sodstvu. Kakovost sodstva lahko razumemo v ožjem pomenu kot kakovost sodnih odločb in v širšem pomenu, kot kakovost zagotavljanja sodnih storitev kot celote (Measuring the quality of justice, CEPEJ (2016) 12F). V okviru Evropske unije se je za merjenje kakovosti sodstva v zadnji letih zelo uveljavil Pregled stanja na področju pravosodja (Justice Scoreboard), ki je informacijsko orodje za pomoč Evropski komisiji in državam članicam pri doseganju večje uspešnosti pravosodja (Letna poročila). Zagotavlja objektivne, zanesljive in primerljive podatke o kakovosti, neodvisnosti in učinkovitosti pravosodnih sistemov v vseh državah članicah. Ob tem, da se Evropska komisija zaveda pomena kakovostnih sodnih sistemov v evropskem prostoru, pa hkrati tudi svari pred nevarnostmi pretiranega poudarjanja učinkovitosti sodstva in poudarja, da je uspešen sodni sistem tisti, ki enakovredno vključuje tako kakovost, kot tudi neodvisnost in učinkovitost. Tudi slovensko sodstvo se že lep čas zaveda dejstva, da je za dvig zaupanja javnosti in izboljšanje ugleda sodstva zelo pomembna njegova kakovost. Leta 2015 je Vrhovno sodišče Republike Slovenije ob otvoritvi sodnega leta kot prioritetno področje izpostavilo prav kakovost v sodstvu. V letu 2016 je svojo zavezo udejanjilo še z vzpostavitvijo projekta Izboljšanje kakovosti sodstva (IKS). Projekt je zastavljen kot celovit pristop k upravljanju kakovosti sodstva in obsega vse komponente, ki so osnovni pogoji kakovosti: odlično znanje sodnikov in sodnega osebja, poenotenje ter objavljanje sodne prakse, časovne standarde sojenja ter obravnavo vseh deležnikov sodnega postopka s pravili postopkovne pravičnosti (Podrobneje o projektu Izboljšanje kakovosti sodstva v poročilo ob Otvoritvi sodnega leta 2018). V okviru delovne skupine, odgovorne za nadzor projekta sodelujejo tako predstavniki sodstva, kot predstavniki ministrstva za pravosodje ter Sodnega sveta.

V zvezi s predlagano knjigo pripomb in pritožb pojasnjujemo, da se namesto navedenega pristopa za merjenje zadovoljstva strank in javnosti v sodstvu izvajajo periodična merjenja zadovoljstva različnih javnosti, ki jih Vrhovno sodišče izvaja že od leta 2013. Javno objavljeni rezultati raziskav so dostopni tudi na spletni strani Vrhovnega sodišča.

 

Priloge: