Prijava z OpenID | Ste pozabili svoje geslo? | Registracija


upoštevanje kreditnih obveznosti pri socialnih transferjih
 
vnikica1
Ogledov: 370
Predlog poslan 14.11.2017
Razprava se zaključi 28.11.2017
Zadnja sprememba 10.11.2017 21:02:54

5 Za | 12 Proti
 
  Predlog   Število glasov   Komentarji (9)  

 Kot vse kaže, zaradi močnih bančnih lobijev in interesov politike, najbrž v Sloveniji ne bo prišlo do sprejema zakona, s katerim bi odpravili krivična kreditna razmerja kreditojemalcev v CHF.  Bistvo vsega se lahko strne samo v enem stavku: kreditojemalci nikoli ne bi vzeli takšnih kreditov, če bi nam bila poznana naša (pre)velika obveznost v bodoče.  Zato naj zakonodajalec in tiste službe, ki bi se morale s tem ukvarjati, razmislijo, ali je naša socialna politika pravilna glede na slednje:  ko smo z družino reševali prvi stanovanjski problem, smo računali na obrok kredita, ki so nam ga v banki izračunali, zagotavljali so nam, da se lahko obrok mogoče kaj malenkost spremeni. S tem bi normalno preživeli, vzgajali otroke, skratka - živeli. Dejstva in okoliščine po 10 letih odplačevanja pa so slednje : obrok se je povečal za tretjino, izračunala sem, da bom plačala banki 30.000 eur več, kot če bi vzela kredit v eur. Posledice povečanega zneska, ki ga naša družina plača banki, ne vidi nobena inštitucija v državi. Smo petčlanska družina, obrok kredita je enako visok, kot ena plača v družini.  Ta obveznost se ni upoštevala nikoli - ne pri plačilu vrtca, ne pri otroških dodatkih, ne pri štipendiji in prav danes ugotavljam, niti pri šolski malici.  Danes sem namreč z grozo ugotovila, da več moji otroci ne bodo imeli subvencionirane šolske malice, ker za 0,24 % presegamo cenzus za subvencijo.  Moji otroci nimajo šolskega kosila. Sedaj ne bodo imeli niti malice, bom jim dala nenamazan kruh s sabo.  Vendar seveda, pozabila sem, lahko smo srečni, da imamo dom ! In na žalost, ne živimo - životarimo !

Rotim in prosim pristojne inštitucije - upoštevajte vsaj  te velike in krivične kredite pri družinah, kjer so starši zaposleni in s svojimi plačami svojim otrokom ne morejo nuditi niti tistega, kar je družinam, ki so popolni socialni upravičenci, v naši družbi zagotovljeno.  In ne pristanem na ugotovitve, da smo si chf kreditojemalci sami krivi za to stanje - v modernem času ni mesta za goljufijo in če plačam banki 1/3 več, kot bi ji šlo, to ni prav nič drugega, kot goljufija, ki je bila prepovedana že v času rimske države.  Kje oziroma bolje, kakšna (a)socialna pa je naša država ?  


Ključne besede krediti v chf -kako živimo kreditojemalci - socialna država ?
Kategorija: Socialne zadeve


Zadnji komentarji:

vnikica1 | 22.11.2017 | 18:40
Vidim, da komentatorji ne razumejo poante predloga: ne pričakujem, da država upošteva cel kredit pri prihodkih družine, nikakor, saj bi v tem primeru morali upoštevati tudi najemnine itd. Moj predlog je v tem, da se upošteva zgolj razlika od višine poštenega kredita, ki bi ga morali plačevati, kot nam je to bilo v banki takrat prikazano (da se torej obrok ne bo bistveno spremenil) in tem, ki ga sedaj plačujemo in je bistveno višji.  Razlika, ki jo plačujem banki več,  pomeni višino sredstev, ki bi naši družini pomenila dostojanstvo in normalno preživetje. Ker torej država s svojimi pravili ni že prej prepovedala takšnih pogodb (danes takšnega kredita seveda ne moreš najeti !) se naj upošteva vsaj škoda - razlika v kreditu, ki bi plačevali v euribor, torej neposredna škoda, ki jo sedaj, tudi po njeni zaslugi družine trpimo.  In če bi 16.000 kreditojemalcev, to je cca 100.000 oseb danes ostalo zaradi takšnih kreditov na cesti, ali ni to javni interes, da to tega ne pride, še posebej, ker se teoretično, z rastjo chf to tudi lahko zgodi.  Nekateri bomo stisnili zobe, odplačati te stvari, vendar ostane grenak priokus, da spet mladim družinam danes krojijo usodo tisti, ki so si svojo eksistenco zagotovili prav na socialistično dobrodelen način (Jazbinškov zakon, krediti v ex.Ju..).  Sem res naivno računala na več empatije in socialno odprte oči... 
anonimna178 | 22.11.2017 | 15:55
Stanovanjski kredit oz njegov ostanek, ki ga še nisi porabil gre kot prihranek osebe v otroški dodatek in posledično je otroški dodatek nižji..Kaj pa to?
starfotr | 18.11.2017 | 09:53
Kdor si ne more kupiti nepremičnine brez kredita, mu svetujem najem. Pri najemu ne bi prišlo do takih zadev. Ne bi životarili, bi živeli. Kje pa piše, da moramo biti vsi lastniki nepremičnin? V tujini temu ni tako.

Za vaše odločitve ne mislim prevzemat odgovornosti. Lahko pa tožite banke, če menite, da ste bili zavedeni ali oškodovani.

Lahko tudi prodate nepremičnino, poplačate kredit in greste v najem. Aja, ne bo šlo, ker je tako visoka glavnica. Jap, sitnica.
verso verso | 17.11.2017 | 06:51
Kredit da ali ne, je čisto svobodna odločitev. Prebereš pogodbo in se seznaniš s splošnimi pogoji poslovanja in če se strinjaš jo podpišeš in jo moraš spoštovati. Veš kakšna je tvoja obveznost. Kasnejši (nepredviden in nepredvidljiv) vzpon tuje valute NE vpliva retroaktivno in NE naredi pogodbo nično.S tem, ko je kreditojemalec (med številnimi možnimi klavzulami) sprejel ravno valutno klavzulo, vezano na švicarske franke, je sprejel tudi določeno tveganje.Sprejetje takšnega tveganja pa sodi v logiko aleatornih pogodbenih razmerij, saj pogodbeni stranki ob sklenitvi pogodbe ne moreta vnaprej vedeti, kako se bodo tečaji tujih valut spremenili v bolj ali manj daljših obdobjih. Finančna kriza, ki je že za nami, nas je učila ravno o tem: ekonomski sistemi niso linearni sistemi, zaradi česar so zanesljiva predvidevanja praktično nemogoča. Vzroki nihanj raznih tečajev (pa naj bodo to delnice, obveznice, valute, zlato ipd.) se izgubljajo v mnogoštevilnih faktorjih, ki utegnejo bistveno vplivati na končne izide. Le slabi ekonomisti in šarlatani predvidevajo, kaj se bo v naslednjih petih ali desetih letih zgodilo s tečaji.
Burek Man | 17.11.2017 | 07:11
Točno to. Če bi šel tečaj v drugo smer, in bi država hotela "pokompenzirati" razliko, bi se vsi masovno zgražali nad tem. 
Stipe Hodak | 15.11.2017 | 20:58 Prikaži
Proti.

Od kje ta "upravičenost" do tega, da če se nekdo zapufa in mu ne znese, da mu je pa treba s čimerkoli pomagat? Pogoji so se bistveno spremenili, ne zmoreš odplačevat kredita, imaš pa nepremičnino. Če ti ne znese plačevat obrokov in zaradi tega otroci nimajo za jest v šoli, je logičen korak, da nepremičnino prodaš. Velika verjetnost je, da je zdaj vredna več, kot pred nekaj leti, ko so cene zaradi krize padle in na ta način lahko komot odplačaš kredit in si na istem, kot predno si vzel kredit. Greš pač po novega, tokrat v EUR in gremo dalje, ne pa predlagat zakone, po katerih bi na račun davkoplačevalcev imel dodatne ugodnosti zaradi nespametne poslovne odločitve v preteklosti.

Pri socialnih transferjih je precej drugih lukenj in sivine, ki bi se jih morali lotiti, definitivno pa ne s tem predlogom...
Digifotko | 14.11.2017 | 22:57 Prikaži
Predlog povezuje dve popolnoma nepovezani stvari.
1. Kredit v švicarjih - vsak naj nosi posledice svojih poslovnih odločitev. Če bi se tečaj spremenil v drugo stran - ali bi bilo prav tako kup jokanja in zahtev po spremembah?
2. Kvote za malico otrok - so kriminal za državo, ki ima denar za plačevanje 24urne pripravljenosti profesorjev na fakultetah in reševanje tajkunov noče dati denarja, da bi vsi otroci imeli šolsko malico.
DavidS | 14.11.2017 | 17:24
Glede špekulativne narave kreditov z variabilno obrestno mero nima smisla razpravljati.

Glede predloga samega pa sem tudi jaz proti. Strinjam se, da se nepremičnina, za katero plačujemo kredit ne bi smela šteti v premoženje (oziroma bi se v premoženje lahko štel le že odplačan del), nagrajevanja tistih, ki kupujejo na kredit pa ne bi ravno podpiral.

Da ne omenjam možnosti zlorab - z ženo sva lastnika vsak polovice hiše....in lahko eden drugemu svojo polovico prodava na kredit, in pod črto zabeleživa recimo vsak 500 EUR mesečne "olajšave", ker imava pač kredit?
Burek Man | 14.11.2017 | 12:47
Leta 1991 je slovenija dobila tolar, in kdor je takrat vzel kredit v tolarjih (ali pa takrat bolj popularno, plačeval z mnogo čeki v tolarjih), je ogromno profitiral zaradi inflacije. Kdor je takrat vzel kredit v markah, se je pa zaj**al konkretno. Pri najemanju kreditov v tujih valutah je vedno rizik, da se bo valutno razmerje spremenilo in butasto je pričakovati, da bo država reševala špekulatorje.  Samo zamisli si obratno situacijo, da bi tečaj šel v drugo smer, in da bi država zahtevala da kreditojemalci dodatno doplačujejo razliko do starega tečaja.  Zato ponavadi vzamemo kredit v isti valuti, kot dobivamo plačo. 

Glede samega predloga sem pa proti. Imaš nekoga, ki vzame 10 let kredita, da kupi takoj, in imaš nekoga, ki 10 let varčuje in potem kupi to stvar (hiša, avto,...). Zakaj bi bil prvi priviligiran pred drugim?