Prijava z OpenID | Ste pozabili svoje geslo? | Registracija


Ukinitev masovne živinoreje namesto motorja z notranjim zgorevanjem do leta 2030.
 
Borut Peklar
Ogledov: 2992
Predlog poslan 06.11.2017
Z odzivom organa 08.01.2018
Zadnja sprememba 03.11.2017 14:11:06

  Predlog   Število glasov   Odziv pristojnega organa   Komentarji (40)  
shubell | 07.11.2017 | 15:01
Vsak človek ima sam pravico se odločati kakšno hrano bo jedel. Tak zakon bi odvzel možnost človeku, da kupi poceni meso iz masovne živinoreje oziroma ga prisili v drago meso ali pa nemesno hrano.
Potrošnik naj se sam odloči kakšno hrano bo jedel. 
google: WFPB | 08.11.2017 | 02:18
 
1. Če ukinemo industrijsko živinorejo, kmetijske subvencije ne morejo več romati vanjo.
Kmetijske subvencije, ki so bile namenjene industrijski živinoreji in krmnim poljščinam (‘double subsidy’), torej lahko preusmerimo v pridelavo bolj trajnostnih živil in na ta način zmanjšamo ceno trajnostnega dela jedilnika.

2. Živila živalskega izvora iz industrijske živinoreje imajo samo navidezno nizko ceno:
- zaradi okolju škodljivih kmetijskih subvencij
- ker njihova cena ne odraža količine porabljenih naravnih virov
- ker niso obdavčena z davkom na ogljik
- ker trpljenje živali ni všteto v njihovo ceno (zelo verjetno nikjer na Zemlji čuteča bitja ne živijo v tako bednih pogojih kot v industrijski živinoreji)

3. Po ukinitvi industrijske živinoreje so potrošnikom poceni rastlinski viri beljakovin še vedno dostopni (stročnice so bolj poceni vir beljakovin kot meso). Po ukinitvi industrijske živinoreje so potrošnikom poceni s hranili bogata živila še vedno dostopna (polnovredna živila rastlinskega izvora). Po ukinitvi industrijske živinoreje so potrošnikom okusna in poceni rastlinska živila še vedno dostopna (živila živalskega izvora niso edina živila, ki so okusna). Po ukinitvi industrijske živinoreje imajo potrošniki še vedno dostop do vseh okusov, ki jim jih je prej prinašala industrijska živinoreja (plant based "meats"/ plant based "dairy"/ plant based "eggs" / cultured meats / other cellular agriculture products / živila živalskega izvora iz bolj etičnih tipov reje). Torej tudi v primeru, da imajo potrošniki na voljo samo še drago meso in/ali drage etične imitacije mesa, to ni nikakršna težava.

4. Predstavljaj si, da fair trade organizacije do leta 2030 dosežejo, da je vsa kava na svetu pravična in s tem recimo za 2x dražja od povprečnih današnjih kav. To Slovenca prisili v to:
- da poveča svoje stroške za kavo 
ALI 
- da zmanjša svoj vnos kave
ALI
- da se odpove kavi
Boš tudi v tem primeru zagovarjal/-a, da ima vsak človek pravico do tega, da se sam odloča med poceni neetično, drago etično in poceni etično izbiro? Če bi tudi v tej situaciji zagovarjal/-a pravico do neetične izbire, ti je vseeno za ljudi, ki jih ne poznaš. Če v tej situaciji ne bi zagovarjal/-a pravice do neetične izbire, v primeru živinoreje pa, razmišljaš specistično/antropocentristično.

5. Povprečno gospodinjstvo zdaj za hrano nameni samo 12 odstotkov vseh sredstev.
Burek Man | 09.11.2017 | 10:33
>1. Če ukinemo industrijsko živinorejo, kmetijske subvencije ne morejo več romati vanjo.
In s tem se zviša cena mesu. 

>2. Živila živalskega izvora iz industrijske živinoreje imajo samo navidezno nizko ceno: ...
Zato v splošnem, v razvitem svetu, nimamo več vsesplošnih lakot, kot so bile poznane še ne tako dolgo nazaj.

>3. Po ukinitvi industrijske živinoreje so potrošnikom poceni rastlinski viri beljakovin še vedno dostopni (stročnice so bolj poceni vir beljakovin kot meso). Po ukinitvi industrijske živinoreje so potrošnikom poceni s hranili bogata živila še vedno dostopna (polnovredna živila rastlinskega izvora). Po ukinitvi industrijske živinoreje so potrošnikom okusna in poceni rastlinska živila še vedno dostopna (živila živalskega izvora niso edina živila, ki so okusna). Po ukinitvi industrijske živinoreje imajo potrošniki še vedno dostop do vseh okusov, ki jim jih je prej prinašala industrijska živinoreja (plant based "meats"/ plant based "dairy"/ plant based "eggs" / cultured meats / other cellular agriculture products / živila živalskega izvora iz bolj etičnih tipov reje). Torej tudi v primeru, da imajo potrošniki na voljo samo še drago meso in/ali drage etične imitacije mesa, to ni nikakršna težava.

Torej potrošnikom si vzel del izbire, in to utemeljuješ s tem, da je ostali del še vedno na voljo. Kaj pa če prepovemo še stročnice, ker povzročajo pline pri ljudeh? Saj še vedno ostane listnata zelenjava pa sadje na voljo. Kaj pa če prepovemo...  in tako dalje...
In ja, ostanejo neokusni nadomestki dobre in zdrave hrane. Medtem ko pravo meso in ostali živalski izdelki ostanejo na voljo samo še bogatim. 

Glej, moraš se zavedat, da smo ljudje vsejedi, in da smo taki bili celotno zgodovino človeštva. Pa ne samo mi, tudi večina ostalih živali je taka, še celo krave pojejo meso, če se jim pojavi zadosti blizu (mišja gnezda, piščanci, male ptice, ki ne morejo pobegniti, itd.). Torej bi ti tisoče let človeškega razvoja baziranega na raznovrstni (mesni in nemesni prahrani) v nekaj letih prestavil samo na nemesno... to pa ne gre. 

Se strinjam, da je najbolj etičen lov, ampak pri takšni populaciji ljudi, to pač ne gre. Zato se je razvila industrija, ki omogoča da kar najbolj efektivno pridobimo mesne (in ostale živalske) izdelke z kar najmanj efekta na naravo, kar se da. (če se ne strinjaš, pomisli kakšna situacija bi nastala na zemlji, če bi vse zdajšnje meso pridobivali samo z lovom). 

Če se ti zdi človeško ravnanje kruto, priporočam da pogooglaš kake stare dokumentarce o naravi. Današnji tv kanali tipa animal planet kažejo samo še kužke in mucke in ne več prave narave. Ko boš videl koliko tisoč želv se izvali isto noč, in koliko jih ptice in druge živali pojedo, še predno priplavajo do morja, se boš zamislil. Ko boš videl kako gepard para in vleče ven antilopino črevesje, medtem ko ta še vedno trza, tudi. Poglej že samo razdejanje, ki nastane, ko na kakšno kmetijo udre volk ali medved, ko je količina ubitih živali kar nekajkrat večja od tistega, kar lahko volk/medved poje. Da o drugih kombinacijah živali in bolezni, poškodb, umiranj zarad suše, blata, ipd ne omenjam. Pa primerjaj to z pištolo na glavo, kot je praksa v industriji.

>4. Predstavljaj si, da fair trade organizacije do leta 2030 dosežejo, da je vsa kava na svetu pravična in s tem recimo za 2x dražja od povprečnih današnjih kav. To Slovenca prisili v to: ...
Torej možnost mi daješ, da plačam več, ali da neham pit? Super, hvala za tako izbiro. 

Pred nekaj leti je bil en lep kontraverzen dokumentarec na youtubeu, ki je kazal otroke, ki šivajo superge za eno od večjih, bolj poznanih firm, in služijo neke minorne zneske na dan. Ko so spraševali zakaj in prikazali situacijo, so prišli do tega, da imajo na izbiro sedeti doma, in upati na humanitarne pakete, ki jih seveda ni zadosti, ali pa da delajo za drobiž, in si lahko privoščijo vsaj minimalno zadostne količine hrane za preživetje. 
Ti pa promoviraš, da jim najprej ukinemo izkoriščevalsko delo (brez, da postavimo alternativo), pa da jim še dvignemo ceno hrane. Tako pa žal ne gre. Najprej moraš postavit alternative, potem šele lahko prepoveduješ. 

>5. Povprečno gospodinjstvo zdaj za hrano nameni samo 12 odstotkov vseh sredstev.
Torej je tvoj plan povečanje skupnih stroškov za hrano? Al kaj bi rad povedal? Da plačujemo premalo? Da si revni ne zaslužijo mesa? 
google: WFPB | 09.11.2017 | 22:32
 
Komentar je izbrisal avtor komentarja.
google: WFPB | 09.11.2017 | 23:29
 
Ah, izbrisal sem si izredno izredno dolg komentar, ko sem pritisnil 'izbriši' namesto 'uredi'. Če ga lahko moderator ponovno oživi, bo super, ne bom pisal še enkrat. Dobra bi bila opozorila 'Ali ste prepričani, da želite izbrisati komentar', ki so standard na mnogih straneh. Lep pozdrav.

Bom pa priložil linke, ki so bili v komentarju:
- https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/article..437836/figure/f0020/" title="https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/article..437836/figure/f0020/">https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/article..437836/figure/f0020/
- http://rdcu.be/pntJ 
- http://yourveganfallacyis.com/en/humans-are-omnivores" title="http://yourveganfallacyis.com/en/humans-are-omnivores">http://yourveganfallacyis.com/en/humans-are-omnivores
- http://yourveganfallacyis.com/en/ancestors-ate-meat" title="http://yourveganfallacyis.com/en/ancestors-ate-meat">http://yourveganfallacyis.com/en/ancestors-ate-meat
- http://yourveganfallacyis.com/en/animals-eat-animals" title="http://yourveganfallacyis.com/en/animals-eat-animals">http://yourveganfallacyis.com/en/animals-eat-animals
- http://www.sciencedirect.com/science/art..pii/000282239391966T" title="http://www.sciencedirect.com/science/art..pii/000282239391966T">http://www.sciencedirect.com/science/art..pii/000282239391966T

EDIT: Uspel mi je recover! :)

"In s tem se zviša cena mesu."   

-> Ignoriraš preostanek moje prve točke. Če je cena mesa/"mesa" visoka, to še ne pomeni večjih stroškov za jedilnike.  

"Zato v splošnem, v razvitem svetu, nimamo več vsesplošnih lakot, kot so bile poznane še ne tako dolgo nazaj."   

-> Napačno sklepanje. To je mit. Industrijska živinoreja ni nikoli povečala količine razpoložljive hrane, ampak ravno nasprotno. Ker živinorejci živali hranijo s food-competing feedstuffs, živinoreja največ prispeva k zavrženim kalorijam/beljakovinam: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/article..437836/figure/f0020/" title="https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/article..437836/figure/f0020/">https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/article..437836/figure/f0020/  

"Kaj pa če prepovemo še stročnice, ker povzročajo pline pri ljudeh?"  

-> To bi bil neznanstven ukrep. In ne napenjajo vse stročnice ter ne napenjajo vsi izdelki iz napenjajočih stročnic.  

"In ja, ostanejo neokusni nadomestki dobre in zdrave hrane."   

-> Ne, že zdaj je ogromno okusnih izdelkov, leta 2030 pa jih bo še več in njihova cena bo nižja. Okus je glavna karakteristika, zaradi katere se takšne etične izdelke sploh proizvaja.  

"Medtem ko pravo meso in ostali živalski izdelki ostanejo na voljo samo še bogatim."  

-> Ne, ne ostanejo samo bogatim, zato sm napisou točko 1 in točko 5. Če točke 5 nisi razumel: če se povprečnež odloči za nepotrebno podražitev jedilnika in za hrano zapravi 14 % sredstev namesto 12 % (povečanje deleža za 17 % [14/12*100-100]), zelo verjetno ne bo težav, da pri ostalih 88 % odhodkih (od katerih je ogromno nepotrebnih) najde priložnost za zmanjšanje procenta ostalih odhodkov na 86 % (zmanjšanje deleža za 2 % [86/88*100-100]).   

"Glej, moraš se zavedat, da smo ljudje vsejedi, in da smo taki bili celotno zgodovino človeštva."  

-> Omnivores fallacy: http://yourveganfallacyis.com/en/humans-are-omnivores" title="http://yourveganfallacyis.com/en/humans-are-omnivores">http://yourveganfallacyis.com/en/humans-are-omnivores 
-> Ancestors fallacy: http://yourveganfallacyis.com/en/ancestors-ate-meat" title="http://yourveganfallacyis.com/en/ancestors-ate-meat">http://yourveganfallacyis.com/en/ancestors-ate-meat  

"Pa ne samo mi, tudi večina ostalih živali je taka, še celo krave pojejo meso" 
"Če se ti zdi človeško ravnanje kruto, priporočam da pogooglaš kake stare dokumentarce o naravi. Današnji tv kanali tipa animal planet kažejo samo še kužke in mucke in ne več prave narave. Ko boš videl koliko tisoč želv se izvali isto noč, in koliko jih ptice in druge živali pojedo, še predno priplavajo do morja, se boš zamislil. Ko boš videl kako gepard para in vleče ven antilopino črevesje, medtem ko ta še vedno trza, tudi. Poglej že samo razdejanje, ki nastane, ko na kakšno kmetijo udre volk ali medved, ko je količina ubitih živali kar nekajkrat večja od tistega, kar lahko volk/medved poje. Da o drugih kombinacijah živali in bolezni, poškodb, umiranj zarad suše, blata, ipd ne omenjam. Pa primerjaj to z pištolo na glavo, kot je praksa v industriji."  

-> Velika napaka bi bila, da bi si za moralni zgled vzeli tiste nečloveške živali, ki imajo slabši občutek za moralo kot ljudje ter imajo veliko manj izbire. A kljub temu niti te nemoralne živali/živali brez izbire ne zapirajo svojih žrtev v celoživljenjske overcrowded zapore brez izhoda na prostost, jih ne zasužnjujejo, jim ne režejo kljunov in repov, ipd. 
Predators fallacy: http://yourveganfallacyis.com/en/animals-eat-animals" title="http://yourveganfallacyis.com/en/animals-eat-animals">http://yourveganfallacyis.com/en/animals-eat-animals  

"Torej bi ti tisoče let človeškega razvoja baziranega na raznovrstni (mesni in nemesni prahrani) v nekaj letih prestavil samo na nemesno" 
 
-> Kot že rečeno: Na voljo ostanejo cultured meat, rastlinsko "meso" in meso iz neindustrijske reje. Za začetek. Ko se znebimo industrijske živinoreje pa lahko sledi tudi prepoved izkoriščanja živali, a še vedno ostaneta cultured meat in rastlinsko "meso".  

"Zato se je razvila industrija, ki omogoča da kar najbolj efektivno pridobimo mesne (in ostale živalske) izdelke z kar najmanj efekta na naravo, kar se da."  

-> Zakaj se je ta industrija razvila in zakaj je še vedno tu, sta dve različni vprašanji. Ta industrija ni potrebna, razvila pa se je, ko je bilo ljudi na planetu dvakrat manj, ko je povprečen Zemljan imel mnogo manjšo željo po živilih živalskega izvora, ko nečloveške živali še niso bile razpoznane za čuteča bitja in ko še ni bilo znanstvenega konsenza o primernosti vegetarijanske/veganske prehrane v vseh obdobjih življenja (ta konsenz je nastal okoli leta 1993: http://www.sciencedirect.com/science/art..pii/000282239391966T" title="http://www.sciencedirect.com/science/art..pii/000282239391966T">http://www.sciencedirect.com/science/art..pii/000282239391966T ter še vedno drži: http://www.sciencedirect.com/science/art..2212267216311923);. Cellular agriculture bo imela še večjo učinkovitost, a je tudi ta nepotrebna. 
Review: rdcu.be/pntJ  

"Ti pa promoviraš, da jim najprej ukinemo izkoriščevalsko delo (brez, da postavimo alternativo), pa da jim še dvignemo ceno hrane. Tako pa žal ne gre. Najprej moraš postavit alternative, potem šele lahko prepoveduješ."  

-> Narobe razumeš. Citiram sebe, bodi pozoren na besedo 'VSA': "Predstavljaj si, da fair trade organizacije do leta 2030 dosežejo, da je VSA kava na svetu pravična in s tem recimo za 2x dražja od povprečnih današnjih kav."; vsi pridelovalci kave torej postanejo recimo 2x bolje plačani (to je postavljena alternativa, izmišljena za leto 2030) in če se po pesimističnem scenariju povpraševanje zaradi tega zmanjša za 2x, pridelovalci kave ostanejo v istem materialnem položaju.  

-> O spremembi živinoreje pa se pogovarjamo v Sloveniji/Evropi/razvitih državah in ne debatiramo o državah, v katerih industrijske živinoreje verjetno sploh nimajo. Ne smemo pa pozabiti na države v razvoju, ki se zgledujejo po nas in njihova populacija hitreje narašča.
Digifotko | 07.11.2017 | 15:39 Prikaži
Torej bi bilo meso dosegljivo samo bogatim???

Bluzenje o "topli gredi" je BS
google: WFPB | 08.11.2017 | 01:52 Prikaži
 
1. Če ukinemo industrijsko živinorejo, kmetijske subvencije ne morejo več romati vanjo.
Kmetijske subvencije, ki so bile namenjene industrijski živinoreji in krmnim poljščinam (‘double subsidy’), torej lahko preusmerimo v pridelavo bolj trajnostnih živil in na ta način zmanjšamo ceno trajnostnega dela jedilnika.

2. Živila živalskega izvora iz industrijske živinoreje imajo samo navidezno nizko ceno:
- zaradi okolju škodljivih kmetijskih subvencij
- ker njihova cena ne odraža količine porabljenih naravnih virov
- ker niso obdavčena z davkom na ogljik
- ker trpljenje živali ni všteto v njihovo ceno (zelo verjetno nikjer na Zemlji čuteča bitja ne živijo v tako bednih pogojih kot v industrijski živinoreji)

3. Po ukinitvi industrijske živinoreje so potrošnikom poceni rastlinski viri beljakovin še vedno dostopni (stročnice so bolj poceni vir beljakovin kot meso). Po ukinitvi industrijske živinoreje so potrošnikom poceni s hranili bogata živila še vedno dostopna (polnovredna živila rastlinskega izvora). Po ukinitvi industrijske živinoreje so potrošnikom okusna in poceni rastlinska živila še vedno dostopna (živila živalskega izvora niso edina živila, ki so okusna). Po ukinitvi industrijske živinoreje imajo potrošniki še vedno dostop do vseh okusov, ki jim jih je prej prinašala industrijska živinoreja (plant based "meats"/ plant based "dairy"/ plant based "eggs" / cultured meats / other cellular agriculture products / živila živalskega izvora iz bolj etičnih tipov reje). Torej tudi v primeru, da imajo potrošniki na voljo samo še drago meso in/ali drage etične imitacije mesa, to ni nikakršna težava.

4. Don't be a climate change denialist.

5. Povprečno gospodinjstvo zdaj za hrano nameni samo 12 odstotkov vseh sredstev.
shubell | 08.11.2017 | 09:31 Prikaži
Predlog spisali vegani/vegeterjanci z željo da drugače mislečim odvzamejo možnost prehranjevanja z mesom. C02 je bs vsaj v tem predlogu.
google: WFPB | 08.11.2017 | 18:47 Prikaži
 
Shubell, z ukinitvijo industrijske živinoreje se močno zmanjša število vseh vrst rejnih živali. Uživanje stročnic in polnovrednih žit bo vedno imelo nižji ogljični odtis od uživanja živil živalskega izvora iz industrijske živinoreje, tudi če ne gre za govedo.

Meta-analiza na to temo: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/article..e/pone.0165797.g002/ 

How can the EU climate targets be met? A combined analysis of technological and demand-side changes in food and agriculture:
- https://ars.els-cdn.com/content/imag..16000129-gr3.jpg
- https://ars.els-cdn.com/content/imag..16000129-gr4.jpg
- https://ars.els-cdn.com/content/imag..16000129-gr6.jpg

Yearly greenhouse gas emissions for Western Europe for projected diets (PD) and healthy diets (HD) for the different scenarios and yearly potential for forest being planted on spare land to take up carbon dioxide from the atmosphere in 2050: https://www.researchgate.net/figure/3049..diets-PD-and 

Najlažje je pisati kratke komentarje brez pomena, brez močnih proti-argumentov in brez strokovnih virov.
google: WFPB | 08.11.2017 | 18:52 Prikaži
 
Novodobno meso: https://vimeo.com/239581654 
bostjan,ars | 07.11.2017 | 16:12
Podpiram idejo iz več vidikov.
heizenberg | 08.11.2017 | 08:25
Se pravi, da govedo v individualni reji proizvaja manja co2 kot v farmski?
Burek Man | 09.11.2017 | 10:11
Saj sem, in pravim da se bo hrana podražila. Predvsem meso, jajca, mlečni izdelki in ostala hrana živalskega izvora. 
google: WFPB | 08.11.2017 | 18:21
 
Tega predlagatelj ni napisal. In prav tako ni predlagal povečanja števila prežvekovalcev v Sloveniji. Z ukinitvijo industrijske živinoreje se močno zmanjša število vseh vrst rejnih živali. Uživanje stročnic in žit bo vedno imelo nižji ogljični odtis od uživanja živil živalskega izvora iz industrijske živinoreje, tudi če ne gre za govedo. In ukinitev industrijske živinoreje ima še mnogo drugih ne-ogljičnih co-benefitov.
Burek Man | 08.11.2017 | 18:26 Prikaži
Ima vpliv predvsem na to, da se hrana podraži. 
google: WFPB | 08.11.2017 | 19:13
 
BurekMan, napačno predvidevanje, preberi moje ostale komentarje.
Burek Man | 09.11.2017 | 23:46
Torej bodo meso, jajca, mleko ipd. cenejši?
Ivan Peter Benko | 08.11.2017 | 09:02
Masovna pridelava znižuje stroške na enoto pridelka. Prekupčevalci s pridelki hlastajo po dobičkih, kupci hočemo nizke cene. Za uravnoteženje se najdejo nauki v ekonomski vedi.
google: WFPB | 08.11.2017 | 20:02
 
Masovna pridelava živil rastlinskega izvora lahko ostane, če je nujno potrebna za to, da bomo v naslednjih desetletjih lahko nahranili 9-10 milijard ljudi. Za masovno pridelavo živil živalskega izvora pa je jasno, da ni nujno potrebna in je v primerjavi z masovno pridelavo živil rastlinskega izvora (in zelo verjetno tudi v primerjavi s cellular agriculture v letu 2030) zelo neučinkovita, carbon-intensive in veliko bolj neetična ter torej ni skladna z Roadmap to a Resource Efficient Europe, ni v skladu z 2050 low-carbon economy in zavira moralni napredek družbe.
anekdota | 10.11.2017 | 10:51
 
Ivan Peter Benko
Ja, znižuje ceno nekaj časa, toda zaradi velikega negativnega vpliva na okolje plača uporabnik dolgoročno precej več, saj je potrebno sanirati ta negativni vpliv, ki se kaže tudi v različnih ekoloških katastrofah (poplave, požari, suše..).

dules | 08.11.2017 | 09:44
15 največjih ladij na svetu naredi več izpustov toplogrednih plinov kot ves promet na svetu skupaj. Mogoče bi namesto zamenjave vsega prometa raje zamenjali teh 15 pa bo veliko ceneje učinek pa enak.
Burek Man | 08.11.2017 | 15:11
Spet polno glasov novoregistriranih uporabnikov s točno enim oddanim glasom in 0 komentarji in predlogi.

Na katerem vegi forumu je bilo to objavljeno spet?
Mirko Burkeljca | 08.11.2017 | 16:18
Komentar je bil izbrisan.
Razlog: žaljiv komentar
google: WFPB | 08.11.2017 | 19:33
 
Mislim, da imate težave s štetjem. Na strani podpornikov je več tistih, ki so za uporabniško ime uporabili svoje ime in priimek, kot na strani opozicije.

Poleg tega ni čisto nič narobe z anonimnimi volitvami. Verjetno se v nedeljo ne boste podpisali na glasovnico ;)
MartinaZ | 08.11.2017 | 17:07
Podpiram, pa čeprav sem zrastla gor na mesu. Nikoli ni prepozno za pozitivne spremembe. Ta predlog je drzen, ampak čisto v skladu z napovedanimi trendi, če bomo hoteli preživeti na tem planetu. Okoljevarstvene organizacije se zavedajo tega problema, vendar žal ne ozaveščajo v tej smeri, da ne izgubijo donacij (na take teme se vsejedci namreč vedno negativno odzovejo).
bortchy | 08.11.2017 | 17:36
 
ampak nekoč je lahko družina kar lepo preživela ob kravici, pujčeku nekaj kokoših in malo vrta in njuiv. To je  masovno kmetovanje  uničilo, tako kvaliteto prehrane kakor tudi vse ostalo.Mestjanarji niti vedo ne koliko gnojnice se poliva v urbanih naseljih in kako to smrdi in je moteče tako za dihanje kot za ozračje in klimo itd...
Zato se z predlogom še kako strinjam
Burek Man | 08.11.2017 | 17:44
Nekoč? koliko let nazaj je to?

In natančneje definiraj "kar lepo preživela", ker je to zelo relativen pojem. 
google: WFPB | 08.11.2017 | 19:11
 
No, ampak je pa sedem slovenskih okoljevarstvenih organizacij podpisalo ta dokument: http://www.ceeweb.org/wp-content/upl..ral-Policies.pdf 
:)
Barbara Győrfi | 08.11.2017 | 17:47
Tisti, ki so proti, naj si ogledajo, kaj se dogaja v klavnicah. Nihče se ne bi smel sprenevedati. Zato predlog seveda podpiram. 
Če bi temu dodali še zmanjšanje prometa, da se ljudje več ne bi vozili za vsako figo s svojim avtom, ampak z javnim prometom, ali tudi sploh ne, če ni nujno, bo še bolje. 
Burek Man | 08.11.2017 | 17:51 Prikaži
Glede na to, kako so včasih klali, na živo z nožem, je tole zdaj (pištola v glavo, pa potem naprej) dosti boljše. 

Teo Bunta | 09.11.2017 | 03:28
Ne bom komentiral živinorejo, kjer problem ni črno-bel.
Bi pa komentiral prvi odstavek o električnih avtomobilih.

2030 se naftni avtomobili ne bodo prodajali v Nemčiji, Nizozemskem, Norveškem, Indiji, Kitajskem,....(te dežele imajo že sprejete strategije) in verjetno vrsti drugih držav.

Kdo, za vraga, bo za Slovence delal in razvijal naftne avtomobile takrat (če mi ne bi imeli enake strategije)?  Kateri proizvajalec naftnih vozil bo 2025 vlagal denar v razvoj vozil, ki jih 2030 ne bo mogel prodajti v Nemčiji? Dajmo, prosim malo logike. Naša strategija na 2 milijonskem trgu nima nobenega vpliva. 2030 itak ne bo velikoserijske proizvodnje naftnih vozil in ta bodo veliko dražja od električnih. 

To prvo.

Električne avtomobile želimo zaradi:
1. škodljivi prašni delci v urbanih okoljih (v Ljubljani je na področju Slovenske ulice s prepovedjo avtomobilskega prometa padla koncenstrcija nanodelcev (črni ogljik) za 70% !!!!)
2. hrup (stroški hrupa iz prometa so v SLO letno skoraj 200 milijonov € (dr. Lep in Mesarec, 2010), 50% Slovencev žini na permanentnih 55 dB, a 15% na izredno nevarnih 65dB. 
3. Energetska neodvisnost je strateško pomembna (nafta je iz uvoza in je občutljiva na politično situacijo)
4. Zunajtrgovinska bilanca - uvoz naftnih derivatov iz SLO odpelje 2 milijarde € letno, ki če bi ostali v domačem okolju pomenijo veliko gospodarsko rast in blaginjo
5. CO2 in klimatske spremembe
6. Priložnost za domačo industrijo, ker je avtoindustrija umetno zelo dvignila vztopne pogoje in več kot podizvajalec ne moreš soedlovati. Pri elektrmobilnosti je to lažje. 


Cena litijskih baterij in sončnih elektrarn kaže, da bo do 2030 ogromno gospodinjstev v SLO (in še več globalno) imelo doma neodvisne otočne sisteme na katerih bo polnilo lastna električna vozila.
Litijska baterija je 2010 stala 1000$ za 1 kWh (Nissan Leaf), leta 2016 še samo 145$ za 1 kWh (Bolt) in letos 80$ za 1 kWh (Smart)..... Kaj vam to pove?

Že danes je električni avtomobil cenejši za veliko večino voznikov vozil (1.080.000 osebnih avtomobilov je registriranih v SLO) in bo povečanje števila prispevalo k družinskem proračunu in proračunu države. 
Mestni električni avtomobil (nov) stane od 135€ mesečno BREZ POLOGA... Star, rabljen becinski avtomobil, če kupite za 5000€ je to 50€ mesečno za nakup (ampak rabiš prihranke - kar pri električnem ne rabiš) PLUS gorivo, PLUS cestnina   PLUS servisi   PLUS morebitna popravila    PLUS parkiranje v mestih. Očitno je  5000€ vredno rabljeno vozilo dražje od novega električnega, za katerega ni ZAČETNE INVESTICIJE... prvi obrok (omenjenih 135€) se plača ca 45 dni od prvega dneva vožnje. Resni družinski avtomobili so od 200 do 300€ mesečno (brez pologa)... Vsekakor finančno olajšanje za večino slovenskih družin. 

Okoljska (in energetska cena) baterij v enem električnem vozilu je po izračunih ekvivalentna 239 litri nafte. To je zanemarljivo. In ni "več let" kot pravite. https://www.linkedin.com/pulse/environme..;6021033992038465536
Burek Man | 09.11.2017 | 10:05
No no...

>2030 se naftni avtomobili ne bodo prodajali v Nemčiji, Nizozemskem, Norveškem, Indiji, Kitajskem,....(te dežele imajo že sprejete strategije) in verjetno vrsti drugih držav.
To so zazdaj še ideje. Energetski sistem niti približno ni pripravljen na to, in 20 let ni nek ravno dolg termin za velike infrastrukturne projekte. Je pa 20 let ravno zadost, da neka vlada nekaj obljubi, in se bo itak morala neka druga vlada takrat s tem ukvarjat.

>Kdo, za vraga, bo za Slovence delal in razvijal naftne avtomobile takrat (če mi ne bi imeli enake strategije)?  Kateri proizvajalec naftnih vozil bo 2025 vlagal denar v razvoj vozil, ki jih 2030 ne bo mogel prodajti v Nemčiji? Dajmo, prosim malo logike. Naša strategija na 2 milijonskem trgu nima nobenega vpliva. 2030 itak ne bo velikoserijske proizvodnje naftnih vozil in ta bodo veliko dražja od električnih. 
Če bo še nafta, bo tudi proizvodnja vozil. Mogoče ne bo tako hiter razvoj, a proizvodni trakovi bodo na koncu ven metali avte. Svet je večji od nemčije in slovenije, mnogo večji. Pa ne nemčija ne slovenija nista pripravljeni na električne avtomobile. 

>Mestni električni avtomobil (nov) stane od 135€ mesečno BREZ POLOGA
Ne vem kake veze ima polog. Končna cena ob nakupu kaže vprid bencinskim avtomobilom.  Malega mestnega bencinarja dobiš že za ranga 9000eur (twingo po katalogu).  Najcenejši električni avtomobil (renault twizy) je sicer cenejši v 45kmh max varianti (ki ni uporabna niti za po ljubljani, kjer je mnogo cest z omejitvijo 60kmh), je tudi po velikosti neprimerljiv niti z twingotom,

>...PLUS gorivo...
Najem baterije (ja, obvezen najem baterije) za Twizija stane 50-75 eur na mesec, brez stroškov polnitve, stroškov urejanja polnilnic, ipd. Torej za dober tank in pol za tak mali avto. Tudi če se ne voziš. 

>...PLUS cestnina...
To je danes, da bi čimveč ljudi kupilo električne avtomobile. Ko jih bo zadosti na cestah, bodo cestnine tudi za te avtomobile (saj nekje je treba dobit denar za ceste, električni avtomobili jih ne uničujejo nič manj kot bencinski). 

> ...PLUS servisi...
Redni servisi ostajajo. Je pa res, da se avtov ne bo več dalo "šraufati pod kozolcem", tako da cena servisov lahko samo naraste. 

> ...PLUS morebitna popravila....
Ker električni avti se pa ne kvarijo?

> ...PLUS parkiranje v mestih...
Tudi to se bo spremenilo, ko bo električnih avtomobilov dovolj.

> ...ni ZAČETNE INVESTICIJE...
Te tudi pri najemu bančnega kredita ni. 

> ...prvi obrok (omenjenih 135€)... ...Resni družinski avtomobili so od 200 do 300€ mesečno...
Glej in primerjaj končno, neto ceno, ne ceno mesečnega obroka. In primerjaj avte primerljivih velikosti. Renault Zoe ne moreš primerjat z passatom, ker je vmes dva velikostna razreda razlike. 

Borut Peklar | 09.11.2017 | 13:07
Pozdravljen Teo, že na koferencah in okroglih mizah na naši firmi se nisva glih strinjala. Vi podpirate elektrovozila ker od tega živite, jaz pa pač klasiko. Mene kot ekologa ne zanima toliko ekonomija, torej kaj je cenejše za vozit, zanima me globalni vpliv. Elektro avto ima globalno gledano slabši izkoristek primarne energije kot bencinc, kaj šele dizel. Iz tega vidika je večji "pujs" kot klasika. Tudi za zdravje je bolje razpršenost strupov čez celo državo kot da totalno zastrupljamo eno dolino.
Električna energija iz sončne elektrarne - lahko povem za našo elektrarno v naši vasi. Pol leta so brneli stari dizelski tovornjaki in bagri, da so zravnali in iz poplavnega območja dvignili teren. Nato so postavili ogromne jeklene konstrukcije in nanj namestili 2MW elektrarno. Vse skupaj se je gradilo več kot leto dni. Sama sončna celica svoj CO2 odtis upraviči nekje po 5 - 7 letih delovanja (odvisno od sonca). Koliko nafte so pokurili 300 - 500 konjski tovornjaki in bagri, težko ocenim. Sem pa prepričan, da če bi vso to nafto, potrebno za izdelavo vseh elementov omenjene elektrarne natočili v en rezervoar, bi lahko 2MW agregat delal elektriko kar nekaj let, pa še nekaj hektarjev zemlje bi lahko pogozdili.
Drugače pa kolikor poznam razmere - ko sije sonce, dravske elekrarne puščajo vodo mimo turbin, ko pa se sonce skrije, pa čez turbino in tako lovijo mrežo... A smo slučajno s tem kaj naredili?

Pa lep pozdrav.
anekdota | 10.11.2017 | 11:11
 
Zadeva je jasna. Človeštvo oz razviti svet mora v čim večji meri preiti na prehrano rastlinskega izvora in čimprej ustaviti masovno živinorejo.

Mnoge organizacije, ki so izvedle daljše študije o prehrani človeštva v prihodnosti nagovarjajo, naj človek preide predvsem na hrano rastlinskega izvora.

* Global Agriculture towards 2050:
http://www.fao.org/fileadmin/templates/w..obal_Agriculture.pdf
"The projections show that feeding a world population of 9.1 billion people in 2050 would require raising overall food production by some 70 percent between 2005/07 and 2050. Production in the developing countries would need to almost double. This implies significant increases in the production of several key commodities. Annual cereal production, for instance, would have to grow by almost one billion tonnes, meat production by over 200 million tonnes to a total of 470 million tonnes in 2050, 72 percent of which in the developing countries, up from the 58 percent today. Feeding the world population adequately would also mean producing the kinds of foods that are lacking to ensure nutrition security."

* IMPACT ASSESSMENT ON MEASURES ADDRESSING FOOD WASTE TO COMPLETE SWD (2014) 207 REGARDING THE REVIEW OF EU WASTE MANAGEMENT TARGETS
http://ec.europa.eu/environment/eussd/pdf/IA.PDF
" In their assessment of the environmental impacts of production and consumption the UNEP International Resource Panel concludes that agriculture and food consumption are among the most important drivers of environmental pressure17. The sector is one of the leading causes of land-use change (and subsequent biodiversity loss), climate change, water scarcity/pollution and soil degradation, particularly when indirect impacts are accounted for as well. "

* Priority Products And Materials
http://www.unep.fr/shared/publications/p..Materials_Report.pdf
"The national studies are hence well able to identify single items. From such detailed studies it becomes apparent that the use of private cars (within mobility), the consumption of meat and dairy products (within food consumption), and electric appliances cause a disproportionately large share of environmental impacts (Tukker and Jansen 2006)."
"Food production is the most significant influence on land use and therefore habitat change, water use, overexploitation of fisheries and pollution with nitrogen and phosphorus. In poorer countries, it is also the most important cause of emissions of greenhouse gases (CH4 and N2O). Both emissions and land use depend strongly on diets. Animal products, both meat and dairy, in general require more resources and cause higher emissions than plant-based alternatives.
In addition, non-seasonal fruits and vegetables cause substantial emissions when grown in greenhouses, preserved in a frozen state, or transported by air. As total food consumption and the share of animal calories increase with wealth, nutrition for rich countries tends to cause higher environmental impacts than for poor countries." 

* Shifting Diets for a Sustainable Food Future
http://www.wri.org/publication/shifting-diets
http://www.wri.org/sites/default/files/S..le_Food_Future_1.pdf
"Installment 11 of Creating a Sustainable Food Future shows that for people who consume high amounts of meat and dairy, shifting to diets with a greater share of plant-based foods could significantly reduce agriculture’s pressure on the environment."

* The Global Food Challenge Explained in 18 Graphics
http://www.wri.org/blog/2013/12/global&#..-18-graphics

* V slovenskih klavnicah v marcu 2017 pridobili več mesa kot v prejšnjem mesecu
http://www.stat.si/StatWeb/News/Index/6709

* Le odstotek površin - Prehranjevanje človeka in Zemlja
http://www.vegan.si/za-planet/
http://www.vegan.si/clanki/le-odstotek-povrsin/

* How Many Animals are Killed Each Year?
https://www.thoughtco.com/how-many&#..-year-127631

* Slika obstoječega stanja: http://shrani.si/f/3W/11T/24FVw9eo/1024820601.jpg


----
Sicer pa..naša vlada ne more niti tega portala prenoviti, čeprav so to obljubili, kakor ne redno odgovarjati na predloge vladi, ki so dobili zadostno št. podpore, na kar varuhinja človekovih pravic ne reagira; hkrati pa bi želeli, da se ljudje odpovedo načinu prehranjevanja, ki je zakorenjinjen v vso človeško zgodovino... očitno smo utopisti.
Toda, če bo tudi ta predel planeta (južna Evropa) prehajal v vedno bolj sušna obdobja (kot je napovedal IPCC) je jasno, da bo potreba zmanjševati živinorejo vse večja, saj živina konzumira veliko vode.

Kar se tiče električne energije in prevoznih sredstev... znastveniki, izumitelji, inovatorji ipd so odkrili že veliko načinov kako se prevažati z minimalnimi sredstvi oz. vložkom energije, in še več jih bodo. Problem je ali so tisti, ki kapital imajo pripravljeni investirati in preiti v to oz. zmanjšati njihov profit v zameno za bolj zdravo okolje. Očitno ne ali pa šele takrat, kadar imajo profit. Torej napredek v smeri zmanjšaja negativnega vpliva na okolje je sedaj žal povezan predvsem z večanjem dobička tistim, ki denar imajo, ne pa kot moralna dolžnost.


Burek Man | 10.11.2017 | 16:13
>Kar se tiče električne energije in prevoznih sredstev... znastveniki, izumitelji, inovatorji ipd so odkrili že veliko načinov kako se prevažati z minimalnimi sredstvi oz. vložkom energije, in še več jih bodo. Problem je ali so tisti, ki kapital imajo pripravljeni investirati in preiti v to oz. zmanjšati njihov profit v zameno za bolj zdravo okolje. Očitno ne ali pa šele takrat, kadar imajo profit. Torej napredek v smeri zmanjšaja negativnega vpliva na okolje je sedaj žal povezan predvsem z večanjem dobička tistim, ki denar imajo, ne pa kot moralna dolžnost.

Poveš enega izmed teh načinov, pa da ni kolo, in da se ne razvija?
vnikica1 | 23.11.2017 | 20:01
Spoštovani predlagatelj ! Sigurno živite v mestu in podeželje opazujete z višine. Pa malih kmetij in kmetov z nekaj gvž več ni in to že nekaj let!  S takšno miselnostjo boste  uničili  še teh nekaj večjih kmetov, ki jih je na prste preštet po podeželju in ki od tega živijo. Je zaradi vaših okoljsko čistih nagnjenj vredno žrtvovati domačo mesnopredelovalno branžo in živinorejsko dejavnost kot najtežjo kmetijsko dejavnost. Posledično pa bodo poljedelci preorali še teh nekaj travnikov, ki so dajali krmo živini. Že tako ali tako imamo čedalje bolj zaraščeno  pokrajino, travnikov je čedalje manj, povečujejo pa se preorana polja z izjemno intenzivnimi gnojenji. Sem proti. 
Špela Pogačar | 14.12.2017 | 13:29
Strinjam se s predlogom, vsaj do to točke, kjer avtor navaja ukinitev masovne živinoreje. Ne zavedamo se, da je ravno masovna živinoreja največji onesnaževalec okolja in največji porabnik vode. Ta ima izjemno negativne vplive na okolje, podnebje, zdravje ljudi in seveda na živali, ki so največje žrtve te oblike kmetijstva, saj vsako leto za prehrano ljudi po svetu zakoljejo kakšnih 50 milijard živali, od tega več kot 30 milijonov v Sloveniji. Ljudje se ne zavedajo, da se pri proizvodnji mesa uporablja ogromno pesticidov, antibiotikov in različnih hormonov, ki kontaminirajo okolje. Živinoreja prispeva kar 50% k poluciji vodnih virov, v iztrebkih govedi pa se nahajajo povzročitelji preko 40 nevarnih obolenj, ki so 50 do 100 krat bolj koncentrirana kot v človeških. Z množično živinorejo se od živali na človeka prenašajo vedno nove bolezni. pa je 1 milijarda lačnih ljudi!
Množična živinoreja ima izjemno velik delež v izpustih toplogrednih plinov, ki uničujejo podnebje. http://www.slomedia.it/izpusni-plini..5;kot-avtomobili
 https://www.youtube.com/results?search_query=cowspiracy
Stran:   1 2