Prijava z OpenID | Ste pozabili svoje geslo? | Registracija


Ukinitev masovne živinoreje namesto motorja z notranjim zgorevanjem do leta 2030.
 
Borut Peklar
Ogledov: 2543
Predlog poslan 06.11.2017
Z odzivom organa 08.01.2018
Zadnja sprememba 03.11.2017 14:11:06

  Predlog   Število glasov   Odziv pristojnega organa   Komentarji (40)  

Podajam predlog, ki je veliko bolj ambiciozen in uresničljiv, kot trenuten pesek v oči z elektro vozili po letu 2030. Kdor verjame o 0g/km CO2 pri elektro vozilih bi moral ponovno skozi izobraževalni sistem. Elektro vozilo mora voziti kar nekaj let, da se CO2 zaradi proizvodnje baterij izenači z bencinskim motorjem. Pa tudi elektrika ne prihaja iz vtičnice, pač pa globalno gledano - večinsko iz premoga.

 

Sedaj pa moj predlog, ki je veliko bolj etičen tako do okolja, živali in ljudi. Po letu 2025 se v Sloveniji več ne more kupiti mesa iz masovne živinoreje, po letu 2030 pa sploh ne. Živinoreja je dokazano glavni in veliko večji povzročitelj tople grede kot transport. Z tem boste spet omogočili male kmetije in delovna mesta doma, saj kvalitetne veganske prehrane ne more pridelovati en kmet z ogromnim traktorjem, pač pa gre za veliko ročnega dela na malih površinah. Ker gre za proizvodnjo direktne hrane bomo za hrano porabili veliko manj površine zemlje, vode in gnojil, več bomo lahko zasadili gozdov in še dodatno zmanjšali CO2 odtis Slovenije.

Brezglava podpora elektrovozilu pomeni, da bomo še naprej samo potrošniki velikih korporacij zahoda, ki forsirajo tovrstno politiko, kjer smo Slovenci vključeni le posredno z nekaj garažnimi podjetji.

 

LP Borut


Ključne besede Elektro vozilo, Živinoreja, Veganstvo, Toplogredni plini
Kategorija: Okolje in prostor


Zadnji komentarji:

google: WFPB | 19.01.2018 | 00:17
 
Odziv na odziv Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: 

Grozno, da je tako dolgo bilo treba čakati za popolnoma off-topic odgovor. 
Tema predloga 'Ukinitev masovne živinoreje namesto motorja z notranjim zgorevanjem do leta 2030' je razogljičenje kmetijstva in zmanjševanje ogljičnega odtisa države. 
Tema predloga ni 'kako se bo kmetijstvo prilagodilo na podnebne spremembe'. 

Poleg tega je glavna tema predloga masovna (industrijska) živinoreja in ne reja živali, ki so krmljene izključno s travo (teh je v Sloveniji izredno malo, če sploh obstajajo; v Evropi rejne živali pojedo veliko več žit kot ljudje: Usage of cereals in the EU-28 in 2016-17: Food use 23 %, Feed Industry 27 %, On farm feed use 34% [ www.fefac.eu/files/75933.pdf ]). 

V upanju na nov odgovor, skladen s temo predloga, prilagam devet virov za dodatno branje: 

Low-carbon economy roadmap -> All sectors need to contribute 
https://ec.europa.eu/clima/policies/strategies/2050_en 

The climate mitigation gap: education and government recommendations miss the most effective individual actions 
-> Figure 2 -> Štirje najbolj priporočeni osebni ukrepi v boju proti podnebnim spremembam: Have one fewer child, Live car free, Avoid air travel, Eat a plant-based diet 
http://iopscience.iop.org/article/10.108..-9326/aa7541/pdf 

How can the EU climate targets be met? A combined analysis of technological and demand-side changes in food and agriculture 
-> "Large reductions, by 50% or more, in ruminant meat (beef and mutton) consumption are, most likely, unavoidable if the EU targets are to be met." 
-> "The GHG mitigation from technological and dietary changes increases substantially if their land-saving effects are factored in. If spare agricultural land were allowed to revert to forest or other natural vegetation, the resulting carbon sequestration in vegetation stocks could, for the non-ruminant diets Climate Carnivore and Vegan be large enough to cancel out 100 and 300 years, respectively, of all food-related recurrent GHG emissions." 
https://www.sciencedirect.com/science/ar..ii/S0306919216000129 

Protein futures for Western Europe: potential land use and climate impacts in 2050 
-> Rastlinska (veganska) prehrana ima dvojni pozitiven potencial iz vidika podnebnih sprememb: "The artificial meat and plant-based scenarios achieved the greatest land use and GHG reductions and the greatest carbon sequestration potential." 
https://link.springer.com/article/10.100..5;016-1013-4 

Relative differences in GHG emissions (kg CO2eq/capita/year) between current average diets and sustainable dietary patterns: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/article..e/pone.0165797.g002/ 

Relative differences in land use (m2/capita/year) between current average diets and sustainable dietary patterns: 
https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/article..e/pone.0165797.g003/ 

Analysis and valuation of the health and climate change cobenefits of dietary change 
www.pnas.org/content/113/15/4146.full 

Food choices, health and environment: effects of cutting Europe’s meat and dairy intake 
https://www.sciencedirect.com/science/ar..ii/S0959378014000338 

Grow green: tackling climate change through plant protein agriculture 
https://www.greeneuropeanjournal.eu/grow..ein-agriculture/
anekdota | 17.01.2018 | 17:33
 
Vladi:

Kontekst vašega odgovora na ta predlog vladi je skregan z zdravo pametjo. Je podobno kot bi rekli, da se bomo zmanjševanja podnebnih sprememb lotili z ohranjanjem fosilnih goriv, premogovnih elektrarn ter njihovim "optimiziranjem", namesto, da bi se znatno preusmerili k alternativnam, ki so okolju znatno manj škodljive.

Nočete slišati. Problema bi se lotevali zgolj z "optimiziranjem" živali, krme, pridelave itn. Do nekje se seveda strinjam in je to potrebno, a to ni dovolj! Mnogo bolj smiselno se zdi, da se človek v čim večji meri preusmeri k hrani rastlinskega izvora, bodo učinki veliko večji.
Bolje se zdi odpravljati enega izmed bistvenih vzrokov za podnebne spremembe - živinoreja, kot pa zgolj neznatno zmanjševati vpliv živinoreje.

Navedel sem dovolj in mnogo dejstev, ki jasno kažejo, da je živinoreja med tistimi, ki najbolj izčrpujejo in onesnažujejo naravne vire. K temu pritrujejo mnoge študije in priznane mednarodne organizacije. Ampak ne, vam to ni dovolj... rajši boste "optimizirali" :o



jure pogačnik | 10.01.2018 | 12:28
Bereš "Odziv pristojnega organa" in se čudiš, kje je kakšna povezava med predlogom in odgovorom. Ne vem, ali jim to pišejo kakšni študentje, ali puhlice samo prepisujejo iz starih tekstov. 

Tole vse skupaj je bolj samo sebi namen in očitno ni prava pot za karkoli doseči.
Špela Pogačar | 14.12.2017 | 13:29
Strinjam se s predlogom, vsaj do to točke, kjer avtor navaja ukinitev masovne živinoreje. Ne zavedamo se, da je ravno masovna živinoreja največji onesnaževalec okolja in največji porabnik vode. Ta ima izjemno negativne vplive na okolje, podnebje, zdravje ljudi in seveda na živali, ki so največje žrtve te oblike kmetijstva, saj vsako leto za prehrano ljudi po svetu zakoljejo kakšnih 50 milijard živali, od tega več kot 30 milijonov v Sloveniji. Ljudje se ne zavedajo, da se pri proizvodnji mesa uporablja ogromno pesticidov, antibiotikov in različnih hormonov, ki kontaminirajo okolje. Živinoreja prispeva kar 50% k poluciji vodnih virov, v iztrebkih govedi pa se nahajajo povzročitelji preko 40 nevarnih obolenj, ki so 50 do 100 krat bolj koncentrirana kot v človeških. Z množično živinorejo se od živali na človeka prenašajo vedno nove bolezni. pa je 1 milijarda lačnih ljudi!
Množična živinoreja ima izjemno velik delež v izpustih toplogrednih plinov, ki uničujejo podnebje. http://www.slomedia.it/izpusni-plini..5;kot-avtomobili
 https://www.youtube.com/results?search_query=cowspiracy
vnikica1 | 23.11.2017 | 20:01
Spoštovani predlagatelj ! Sigurno živite v mestu in podeželje opazujete z višine. Pa malih kmetij in kmetov z nekaj gvž več ni in to že nekaj let!  S takšno miselnostjo boste  uničili  še teh nekaj večjih kmetov, ki jih je na prste preštet po podeželju in ki od tega živijo. Je zaradi vaših okoljsko čistih nagnjenj vredno žrtvovati domačo mesnopredelovalno branžo in živinorejsko dejavnost kot najtežjo kmetijsko dejavnost. Posledično pa bodo poljedelci preorali še teh nekaj travnikov, ki so dajali krmo živini. Že tako ali tako imamo čedalje bolj zaraščeno  pokrajino, travnikov je čedalje manj, povečujejo pa se preorana polja z izjemno intenzivnimi gnojenji. Sem proti. 
anekdota | 10.11.2017 | 11:11
 
Zadeva je jasna. Človeštvo oz razviti svet mora v čim večji meri preiti na prehrano rastlinskega izvora in čimprej ustaviti masovno živinorejo.

Mnoge organizacije, ki so izvedle daljše študije o prehrani človeštva v prihodnosti nagovarjajo, naj človek preide predvsem na hrano rastlinskega izvora.

* Global Agriculture towards 2050:
http://www.fao.org/fileadmin/templates/w..obal_Agriculture.pdf
"The projections show that feeding a world population of 9.1 billion people in 2050 would require raising overall food production by some 70 percent between 2005/07 and 2050. Production in the developing countries would need to almost double. This implies significant increases in the production of several key commodities. Annual cereal production, for instance, would have to grow by almost one billion tonnes, meat production by over 200 million tonnes to a total of 470 million tonnes in 2050, 72 percent of which in the developing countries, up from the 58 percent today. Feeding the world population adequately would also mean producing the kinds of foods that are lacking to ensure nutrition security."

* IMPACT ASSESSMENT ON MEASURES ADDRESSING FOOD WASTE TO COMPLETE SWD (2014) 207 REGARDING THE REVIEW OF EU WASTE MANAGEMENT TARGETS
http://ec.europa.eu/environment/eussd/pdf/IA.PDF
" In their assessment of the environmental impacts of production and consumption the UNEP International Resource Panel concludes that agriculture and food consumption are among the most important drivers of environmental pressure17. The sector is one of the leading causes of land-use change (and subsequent biodiversity loss), climate change, water scarcity/pollution and soil degradation, particularly when indirect impacts are accounted for as well. "

* Priority Products And Materials
http://www.unep.fr/shared/publications/p..Materials_Report.pdf
"The national studies are hence well able to identify single items. From such detailed studies it becomes apparent that the use of private cars (within mobility), the consumption of meat and dairy products (within food consumption), and electric appliances cause a disproportionately large share of environmental impacts (Tukker and Jansen 2006)."
"Food production is the most significant influence on land use and therefore habitat change, water use, overexploitation of fisheries and pollution with nitrogen and phosphorus. In poorer countries, it is also the most important cause of emissions of greenhouse gases (CH4 and N2O). Both emissions and land use depend strongly on diets. Animal products, both meat and dairy, in general require more resources and cause higher emissions than plant-based alternatives.
In addition, non-seasonal fruits and vegetables cause substantial emissions when grown in greenhouses, preserved in a frozen state, or transported by air. As total food consumption and the share of animal calories increase with wealth, nutrition for rich countries tends to cause higher environmental impacts than for poor countries." 

* Shifting Diets for a Sustainable Food Future
http://www.wri.org/publication/shifting-diets
http://www.wri.org/sites/default/files/S..le_Food_Future_1.pdf
"Installment 11 of Creating a Sustainable Food Future shows that for people who consume high amounts of meat and dairy, shifting to diets with a greater share of plant-based foods could significantly reduce agriculture’s pressure on the environment."

* The Global Food Challenge Explained in 18 Graphics
http://www.wri.org/blog/2013/12/global&#..-18-graphics

* V slovenskih klavnicah v marcu 2017 pridobili več mesa kot v prejšnjem mesecu
http://www.stat.si/StatWeb/News/Index/6709

* Le odstotek površin - Prehranjevanje človeka in Zemlja
http://www.vegan.si/za-planet/
http://www.vegan.si/clanki/le-odstotek-povrsin/

* How Many Animals are Killed Each Year?
https://www.thoughtco.com/how-many&#..-year-127631

* Slika obstoječega stanja: http://shrani.si/f/3W/11T/24FVw9eo/1024820601.jpg


----
Sicer pa..naša vlada ne more niti tega portala prenoviti, čeprav so to obljubili, kakor ne redno odgovarjati na predloge vladi, ki so dobili zadostno št. podpore, na kar varuhinja človekovih pravic ne reagira; hkrati pa bi želeli, da se ljudje odpovedo načinu prehranjevanja, ki je zakorenjinjen v vso človeško zgodovino... očitno smo utopisti.
Toda, če bo tudi ta predel planeta (južna Evropa) prehajal v vedno bolj sušna obdobja (kot je napovedal IPCC) je jasno, da bo potreba zmanjševati živinorejo vse večja, saj živina konzumira veliko vode.

Kar se tiče električne energije in prevoznih sredstev... znastveniki, izumitelji, inovatorji ipd so odkrili že veliko načinov kako se prevažati z minimalnimi sredstvi oz. vložkom energije, in še več jih bodo. Problem je ali so tisti, ki kapital imajo pripravljeni investirati in preiti v to oz. zmanjšati njihov profit v zameno za bolj zdravo okolje. Očitno ne ali pa šele takrat, kadar imajo profit. Torej napredek v smeri zmanjšaja negativnega vpliva na okolje je sedaj žal povezan predvsem z večanjem dobička tistim, ki denar imajo, ne pa kot moralna dolžnost.


Burek Man | 10.11.2017 | 16:13
>Kar se tiče električne energije in prevoznih sredstev... znastveniki, izumitelji, inovatorji ipd so odkrili že veliko načinov kako se prevažati z minimalnimi sredstvi oz. vložkom energije, in še več jih bodo. Problem je ali so tisti, ki kapital imajo pripravljeni investirati in preiti v to oz. zmanjšati njihov profit v zameno za bolj zdravo okolje. Očitno ne ali pa šele takrat, kadar imajo profit. Torej napredek v smeri zmanjšaja negativnega vpliva na okolje je sedaj žal povezan predvsem z večanjem dobička tistim, ki denar imajo, ne pa kot moralna dolžnost.

Poveš enega izmed teh načinov, pa da ni kolo, in da se ne razvija?
Teo Bunta | 09.11.2017 | 03:28
Ne bom komentiral živinorejo, kjer problem ni črno-bel.
Bi pa komentiral prvi odstavek o električnih avtomobilih.

2030 se naftni avtomobili ne bodo prodajali v Nemčiji, Nizozemskem, Norveškem, Indiji, Kitajskem,....(te dežele imajo že sprejete strategije) in verjetno vrsti drugih držav.

Kdo, za vraga, bo za Slovence delal in razvijal naftne avtomobile takrat (če mi ne bi imeli enake strategije)?  Kateri proizvajalec naftnih vozil bo 2025 vlagal denar v razvoj vozil, ki jih 2030 ne bo mogel prodajti v Nemčiji? Dajmo, prosim malo logike. Naša strategija na 2 milijonskem trgu nima nobenega vpliva. 2030 itak ne bo velikoserijske proizvodnje naftnih vozil in ta bodo veliko dražja od električnih. 

To prvo.

Električne avtomobile želimo zaradi:
1. škodljivi prašni delci v urbanih okoljih (v Ljubljani je na področju Slovenske ulice s prepovedjo avtomobilskega prometa padla koncenstrcija nanodelcev (črni ogljik) za 70% !!!!)
2. hrup (stroški hrupa iz prometa so v SLO letno skoraj 200 milijonov € (dr. Lep in Mesarec, 2010), 50% Slovencev žini na permanentnih 55 dB, a 15% na izredno nevarnih 65dB. 
3. Energetska neodvisnost je strateško pomembna (nafta je iz uvoza in je občutljiva na politično situacijo)
4. Zunajtrgovinska bilanca - uvoz naftnih derivatov iz SLO odpelje 2 milijarde € letno, ki če bi ostali v domačem okolju pomenijo veliko gospodarsko rast in blaginjo
5. CO2 in klimatske spremembe
6. Priložnost za domačo industrijo, ker je avtoindustrija umetno zelo dvignila vztopne pogoje in več kot podizvajalec ne moreš soedlovati. Pri elektrmobilnosti je to lažje. 


Cena litijskih baterij in sončnih elektrarn kaže, da bo do 2030 ogromno gospodinjstev v SLO (in še več globalno) imelo doma neodvisne otočne sisteme na katerih bo polnilo lastna električna vozila.
Litijska baterija je 2010 stala 1000$ za 1 kWh (Nissan Leaf), leta 2016 še samo 145$ za 1 kWh (Bolt) in letos 80$ za 1 kWh (Smart)..... Kaj vam to pove?

Že danes je električni avtomobil cenejši za veliko večino voznikov vozil (1.080.000 osebnih avtomobilov je registriranih v SLO) in bo povečanje števila prispevalo k družinskem proračunu in proračunu države. 
Mestni električni avtomobil (nov) stane od 135€ mesečno BREZ POLOGA... Star, rabljen becinski avtomobil, če kupite za 5000€ je to 50€ mesečno za nakup (ampak rabiš prihranke - kar pri električnem ne rabiš) PLUS gorivo, PLUS cestnina   PLUS servisi   PLUS morebitna popravila    PLUS parkiranje v mestih. Očitno je  5000€ vredno rabljeno vozilo dražje od novega električnega, za katerega ni ZAČETNE INVESTICIJE... prvi obrok (omenjenih 135€) se plača ca 45 dni od prvega dneva vožnje. Resni družinski avtomobili so od 200 do 300€ mesečno (brez pologa)... Vsekakor finančno olajšanje za večino slovenskih družin. 

Okoljska (in energetska cena) baterij v enem električnem vozilu je po izračunih ekvivalentna 239 litri nafte. To je zanemarljivo. In ni "več let" kot pravite. https://www.linkedin.com/pulse/environme..;6021033992038465536
Burek Man | 09.11.2017 | 10:05
No no...

>2030 se naftni avtomobili ne bodo prodajali v Nemčiji, Nizozemskem, Norveškem, Indiji, Kitajskem,....(te dežele imajo že sprejete strategije) in verjetno vrsti drugih držav.
To so zazdaj še ideje. Energetski sistem niti približno ni pripravljen na to, in 20 let ni nek ravno dolg termin za velike infrastrukturne projekte. Je pa 20 let ravno zadost, da neka vlada nekaj obljubi, in se bo itak morala neka druga vlada takrat s tem ukvarjat.

>Kdo, za vraga, bo za Slovence delal in razvijal naftne avtomobile takrat (če mi ne bi imeli enake strategije)?  Kateri proizvajalec naftnih vozil bo 2025 vlagal denar v razvoj vozil, ki jih 2030 ne bo mogel prodajti v Nemčiji? Dajmo, prosim malo logike. Naša strategija na 2 milijonskem trgu nima nobenega vpliva. 2030 itak ne bo velikoserijske proizvodnje naftnih vozil in ta bodo veliko dražja od električnih. 
Če bo še nafta, bo tudi proizvodnja vozil. Mogoče ne bo tako hiter razvoj, a proizvodni trakovi bodo na koncu ven metali avte. Svet je večji od nemčije in slovenije, mnogo večji. Pa ne nemčija ne slovenija nista pripravljeni na električne avtomobile. 

>Mestni električni avtomobil (nov) stane od 135€ mesečno BREZ POLOGA
Ne vem kake veze ima polog. Končna cena ob nakupu kaže vprid bencinskim avtomobilom.  Malega mestnega bencinarja dobiš že za ranga 9000eur (twingo po katalogu).  Najcenejši električni avtomobil (renault twizy) je sicer cenejši v 45kmh max varianti (ki ni uporabna niti za po ljubljani, kjer je mnogo cest z omejitvijo 60kmh), je tudi po velikosti neprimerljiv niti z twingotom,

>...PLUS gorivo...
Najem baterije (ja, obvezen najem baterije) za Twizija stane 50-75 eur na mesec, brez stroškov polnitve, stroškov urejanja polnilnic, ipd. Torej za dober tank in pol za tak mali avto. Tudi če se ne voziš. 

>...PLUS cestnina...
To je danes, da bi čimveč ljudi kupilo električne avtomobile. Ko jih bo zadosti na cestah, bodo cestnine tudi za te avtomobile (saj nekje je treba dobit denar za ceste, električni avtomobili jih ne uničujejo nič manj kot bencinski). 

> ...PLUS servisi...
Redni servisi ostajajo. Je pa res, da se avtov ne bo več dalo "šraufati pod kozolcem", tako da cena servisov lahko samo naraste. 

> ...PLUS morebitna popravila....
Ker električni avti se pa ne kvarijo?

> ...PLUS parkiranje v mestih...
Tudi to se bo spremenilo, ko bo električnih avtomobilov dovolj.

> ...ni ZAČETNE INVESTICIJE...
Te tudi pri najemu bančnega kredita ni. 

> ...prvi obrok (omenjenih 135€)... ...Resni družinski avtomobili so od 200 do 300€ mesečno...
Glej in primerjaj končno, neto ceno, ne ceno mesečnega obroka. In primerjaj avte primerljivih velikosti. Renault Zoe ne moreš primerjat z passatom, ker je vmes dva velikostna razreda razlike. 

Borut Peklar | 09.11.2017 | 13:07
Pozdravljen Teo, že na koferencah in okroglih mizah na naši firmi se nisva glih strinjala. Vi podpirate elektrovozila ker od tega živite, jaz pa pač klasiko. Mene kot ekologa ne zanima toliko ekonomija, torej kaj je cenejše za vozit, zanima me globalni vpliv. Elektro avto ima globalno gledano slabši izkoristek primarne energije kot bencinc, kaj šele dizel. Iz tega vidika je večji "pujs" kot klasika. Tudi za zdravje je bolje razpršenost strupov čez celo državo kot da totalno zastrupljamo eno dolino.
Električna energija iz sončne elektrarne - lahko povem za našo elektrarno v naši vasi. Pol leta so brneli stari dizelski tovornjaki in bagri, da so zravnali in iz poplavnega območja dvignili teren. Nato so postavili ogromne jeklene konstrukcije in nanj namestili 2MW elektrarno. Vse skupaj se je gradilo več kot leto dni. Sama sončna celica svoj CO2 odtis upraviči nekje po 5 - 7 letih delovanja (odvisno od sonca). Koliko nafte so pokurili 300 - 500 konjski tovornjaki in bagri, težko ocenim. Sem pa prepričan, da če bi vso to nafto, potrebno za izdelavo vseh elementov omenjene elektrarne natočili v en rezervoar, bi lahko 2MW agregat delal elektriko kar nekaj let, pa še nekaj hektarjev zemlje bi lahko pogozdili.
Drugače pa kolikor poznam razmere - ko sije sonce, dravske elekrarne puščajo vodo mimo turbin, ko pa se sonce skrije, pa čez turbino in tako lovijo mrežo... A smo slučajno s tem kaj naredili?

Pa lep pozdrav.
Barbara Győrfi | 08.11.2017 | 17:47
Tisti, ki so proti, naj si ogledajo, kaj se dogaja v klavnicah. Nihče se ne bi smel sprenevedati. Zato predlog seveda podpiram. 
Če bi temu dodali še zmanjšanje prometa, da se ljudje več ne bi vozili za vsako figo s svojim avtom, ampak z javnim prometom, ali tudi sploh ne, če ni nujno, bo še bolje. 
Burek Man | 08.11.2017 | 17:51 Prikaži
Glede na to, kako so včasih klali, na živo z nožem, je tole zdaj (pištola v glavo, pa potem naprej) dosti boljše. 

MartinaZ | 08.11.2017 | 17:07
Podpiram, pa čeprav sem zrastla gor na mesu. Nikoli ni prepozno za pozitivne spremembe. Ta predlog je drzen, ampak čisto v skladu z napovedanimi trendi, če bomo hoteli preživeti na tem planetu. Okoljevarstvene organizacije se zavedajo tega problema, vendar žal ne ozaveščajo v tej smeri, da ne izgubijo donacij (na take teme se vsejedci namreč vedno negativno odzovejo).
bortchy | 08.11.2017 | 17:36
 
ampak nekoč je lahko družina kar lepo preživela ob kravici, pujčeku nekaj kokoših in malo vrta in njuiv. To je  masovno kmetovanje  uničilo, tako kvaliteto prehrane kakor tudi vse ostalo.Mestjanarji niti vedo ne koliko gnojnice se poliva v urbanih naseljih in kako to smrdi in je moteče tako za dihanje kot za ozračje in klimo itd...
Zato se z predlogom še kako strinjam
Burek Man | 08.11.2017 | 17:44
Nekoč? koliko let nazaj je to?

In natančneje definiraj "kar lepo preživela", ker je to zelo relativen pojem. 
google: WFPB | 08.11.2017 | 19:11
 
No, ampak je pa sedem slovenskih okoljevarstvenih organizacij podpisalo ta dokument: http://www.ceeweb.org/wp-content/upl..ral-Policies.pdf 
:)
Mirko Burkeljca | 08.11.2017 | 16:18
Komentar je bil izbrisan.
Razlog: žaljiv komentar
google: WFPB | 08.11.2017 | 19:33
 
Mislim, da imate težave s štetjem. Na strani podpornikov je več tistih, ki so za uporabniško ime uporabili svoje ime in priimek, kot na strani opozicije.

Poleg tega ni čisto nič narobe z anonimnimi volitvami. Verjetno se v nedeljo ne boste podpisali na glasovnico ;)
Burek Man | 08.11.2017 | 15:11
Spet polno glasov novoregistriranih uporabnikov s točno enim oddanim glasom in 0 komentarji in predlogi.

Na katerem vegi forumu je bilo to objavljeno spet?
dules | 08.11.2017 | 09:44
15 največjih ladij na svetu naredi več izpustov toplogrednih plinov kot ves promet na svetu skupaj. Mogoče bi namesto zamenjave vsega prometa raje zamenjali teh 15 pa bo veliko ceneje učinek pa enak.
Ivan Peter Benko | 08.11.2017 | 09:02
Masovna pridelava znižuje stroške na enoto pridelka. Prekupčevalci s pridelki hlastajo po dobičkih, kupci hočemo nizke cene. Za uravnoteženje se najdejo nauki v ekonomski vedi.
google: WFPB | 08.11.2017 | 20:02
 
Masovna pridelava živil rastlinskega izvora lahko ostane, če je nujno potrebna za to, da bomo v naslednjih desetletjih lahko nahranili 9-10 milijard ljudi. Za masovno pridelavo živil živalskega izvora pa je jasno, da ni nujno potrebna in je v primerjavi z masovno pridelavo živil rastlinskega izvora (in zelo verjetno tudi v primerjavi s cellular agriculture v letu 2030) zelo neučinkovita, carbon-intensive in veliko bolj neetična ter torej ni skladna z Roadmap to a Resource Efficient Europe, ni v skladu z 2050 low-carbon economy in zavira moralni napredek družbe.
anekdota | 10.11.2017 | 10:51
 
Ivan Peter Benko
Ja, znižuje ceno nekaj časa, toda zaradi velikega negativnega vpliva na okolje plača uporabnik dolgoročno precej več, saj je potrebno sanirati ta negativni vpliv, ki se kaže tudi v različnih ekoloških katastrofah (poplave, požari, suše..).

heizenberg | 08.11.2017 | 08:25
Se pravi, da govedo v individualni reji proizvaja manja co2 kot v farmski?
Burek Man | 09.11.2017 | 10:11
Saj sem, in pravim da se bo hrana podražila. Predvsem meso, jajca, mlečni izdelki in ostala hrana živalskega izvora. 
google: WFPB | 08.11.2017 | 18:21
 
Tega predlagatelj ni napisal. In prav tako ni predlagal povečanja števila prežvekovalcev v Sloveniji. Z ukinitvijo industrijske živinoreje se močno zmanjša število vseh vrst rejnih živali. Uživanje stročnic in žit bo vedno imelo nižji ogljični odtis od uživanja živil živalskega izvora iz industrijske živinoreje, tudi če ne gre za govedo. In ukinitev industrijske živinoreje ima še mnogo drugih ne-ogljičnih co-benefitov.
Burek Man | 08.11.2017 | 18:26 Prikaži
Ima vpliv predvsem na to, da se hrana podraži. 
google: WFPB | 08.11.2017 | 19:13
 
BurekMan, napačno predvidevanje, preberi moje ostale komentarje.
Burek Man | 09.11.2017 | 23:46
Torej bodo meso, jajca, mleko ipd. cenejši?