Prijava z OpenID | Ste pozabili svoje geslo? | Registracija


brezplačna ukinitev družbe na točko VEM
 
verso verso
Ogledov: 883
Predlog poslan 05.10.2017
Z odzivom organa 13.11.2017
Zadnja sprememba 30.09.2017 01:53:33

  Predlog   Število glasov   Odziv pristojnega organa   Komentarji (2)  
moderator UKOM
Odziv objavljen: 13.11.2017

Odziv Ministrstva z gospodarski razvoj in tehnologijo

V skladu s 425. členom Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15 in 15/17, v nadaljnjem besedilu: ZGD-1) lahko družba preneha po skrajšanem postopku brez likvidacije, če vsi delničarji (oziroma družbenikov, če gre za družbo z omejeno odgovornostjo) predlagajo registrskemu organu izbris družbe iz registra brez likvidacije in predlogu priložijo sklep o prenehanju po skrajšanem postopku ter notarsko overjeno izjavo vseh delničarjev (družbenikov), da so poplačane vse obveznosti družbe, da so urejena vsa razmerja z delavci in da prevzemajo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe. Sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku v skladu s 426. členom ZGD-1 vsebuje firmo in sedež družbe, organ, ki je sprejel sklep o prenehanju, podatek, da gre za prenehanje po skrajšanem postopku, število delničarjev (družbenikov) in njihova osebna imena s prebivališči ter predlog o delitvi premoženja.

Upniki lahko v skladu z drugim odstavkom 425. člena ZGD-1 uveljavljajo terjatve do delničarjev (družbenikov), ki so dali izjavo o prevzemu obveznosti plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe, dve leti po objavi izbrisa družbe iz registra.

Uvodoma poudarjamo, da je z vključitvijo notarjev v postopke prenehanja družbe po skrajšanem postopku brez likvidacije zakonodajalec želel doseči, da so podpisane izjave družbenikov resnične, da notarji družbenike opozorijo, da morajo predlagati in urediti prenos premoženja po izbrisu na v predlogu / dogovoru navedene lastnike, predvsem pa da jih opozorijo na prevzem solidarne in osebne odgovornosti za obveznosti, ki jim niso znane, jih je pa družba oziroma poslovodstvo ustvarilo, ne da tudi izpolnilo.

Vloga notarja in notarske obličnosti listin je v germanskem pravnem sistemu, na katerega se naslanja tudi slovenski pravni red, predvidena, kadar je potrebno zaščititi določene interese, kot so na primer interesi družbenikov, upnikov in javni interes. Vloga notarja na področju prava družb je v svetovalni, pojasnilni in opozorilni funkciji oziroma dolžnosti.

V primeru prenehanja družbe z omejeno odgovornostjo po skrajšanem postopku ne gre samo za to, da družbeniki sprejmejo sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku in podajo izjavo, da so poplačane vse obveznosti družbe, da so urejena vsa razmerja z delavci in da prevzemajo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe. Treba je urediti tudi premoženjska razmerja med družbeniki po izbrisu. V sklepu je treba ugotoviti, kakšno premoženje ima družba ob sprejemu sklepa in kaj se bo s premoženjem zgodilo, ko bo družba prenehala. Premoženje je treba je razdeliti. Ko je družba izbrisana, je treba izvesti prenose lastninske pravice na premičninah in nepremičninah, razdeliti denar in zapreti transakcijski račun družbe.

Glede na to, da ima družba ob odločanju o prenehanju brez likvidacije skoraj vedno premoženje, je treba družbenike opozoriti, da morajo v sklepu sprejeti dogovor / predlog o razdelitvi premoženja, ki bo ostalo po izbrisu družbe. Notar družbenike opozori, da morajo po izbrisu družbe urediti lastništvo nad premoženjem, s čimer se preprečujejo kasnejši pojavi premoženja brez lastnika. Notar ima za urejanje premoženjskih razmerij ustrezna pravna znanja, ki jih uslužbenci / referenti na točkah za podporo poslovnih subjektov običajno nimajo.

Nadalje poudarjamo, da predstavlja prevzem osebne odgovornosti za plačilo morebitnih preostalih obveznosti družb pri prenehanju družbe brez likvidacije precejšnje tveganje. V teh primerih je zelo pomembno, da je družbenik, ki z izjavo prevzema morebitne obveznosti, opozorjen na tveganje in pravne posledice. S tem, ko notar seznani družbenika s tveganjem in ga opozori, da z izjavo prevzema tudi morebitne preostale obveznosti, ki bi se lahko pojavile po izbrisu, lahko prepreči marsikatero preuranjeno ali manj premišljeno odločitev.

Poleg svetovalne, pojasnilne in opozorilne funkcije se s pomočjo notarja izvaja dvostopenjska kontrola v registracijskih postopkih, kjer kot prva kontrolna točka nastopa notar, kot druga in dokončna kontrolna točka pa registrsko sodišče. Prednost oziroma posledica dvostopenjske kontrole je razbremenjenost registrskih sodišč kar zadeva pravilnosti vlaganja predlogov in kontrole vsebine listin, ki so priloga predlogu.

Ko notar vlaga predloge za izbris družbe, se ga šteje tudi za pooblaščenca družbenikov. Pri vsakem sklepu, ki mu je bil v postopku prenehanja elektronsko vročen, preveri, ali je registrsko sodišče pravilno vpisalo s predlogom zahtevane podatke. V primeru predlagane ureditve bi stranka sama neposredno prejemala odredbe in sklepe. V primeru vročanja po pošti bi bila potrebna vročitev pošte s povratnico, pri čemer bi nastajali stroški, ki bi bremenili proračun Republike Slovenije. Poleg tega uslužbenci / referenti na točkah za podporo poslovnih subjektov običajno nimajo ustreznih znanj za pravno spremljanje postopka prenehanja.

Strošek notarja v primeru prenehanja družbe po skrajšanem postopku je odvisen od višine osnovnega kapitala družbe. Pri osnovnem kapitalu 7.500 evrov znaša strošek okvirno 110 evrov brez DDV. Storitev notarja zajema pravno svetovanje, sestavo listin, vlaganje predlogov, pregled izdanih sodnih sklepov in pošiljanje sklepov strankam.

V zvezi s stroški je potrebno tudi pojasniti, da stroški nastajajo tudi v zvezi z delovanjem sistema za podporo poslovnim subjektom, vendar ti ne bremenijo uporabnikov storitev sistema, ampak bremenijo proračun Republike Slovenije in jih posredno krijejo davkoplačevalci.

Na koncu predlagatelj ocenjuje, da se zaradi obstoječe ureditve marsikateri družbeniki ne odločijo začeti postopka prenehanja družbe po skrajšanem postopku, ampak družbo prepustijo izbrisu iz sodnega registra brez likvidacije v skladu z določbami Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo, 10/15 – popr., 27/16, 31/16 – odl. US, 38/16 – odl. US in 63/16 – ZD-C, v nadaljnjem besedilu: ZFPPIPP). Na ministrstvu bi želeli v zvezi z izbrisom brez likvidacije po ZFPPIPP opozoriti, da gre pri tovrstnih izbrisih za razliko od »prostovoljnega« instituta prenehanja družbe po skrajšanem postopki po ZGD-1 za institut »prisilne oziroma kaznovalne« narave. Namesto družbenikov družbe namreč nastopi država, ki družbe brez premoženja, ki ne poslujejo idr., izbriše iz registra, medtem ko za družbenike lahko nastopi omejitev ustanavljanja družb in samostojnih podjetnikov v skladu z 10.a členom ZGD-1.

Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo glede na zapisano predlagamo, da se ureditev instituta ne spreminja. Po našem mnenju je v javnem interesu države, da skrbi za minimalno varstvo družbenikov in drugih skupin deležnikov, zlasti pa za prava manj veščih posameznikov, in posledično prepreči morebitne zlorabe in oškodovanja.

 

Priloge:
» Uradni odgovor MGRT (1214.59 KB)