Prijava z OpenID | Ste pozabili svoje geslo? | Registracija


Župani naj najemajo kredite v dolžini oz. višini enega mandata.
 
aktiven občan
Ogledov: 709
Predlog poslan 04.09.2017
Z odzivom organa 07.11.2017
Zadnja sprememba 31.08.2017 17:30:39

  Predlog   Število glasov   Odziv pristojnega organa   Komentarji (6)  
moderator UKOM
Odziv objavljen: 07.11.2017

Odziv Ministrstva za finance

Zadolževanje občin urejajo 85. člen Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP in 96/15 - ZIPRS1617), Zakon o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06, 57/08, 36/11 in 14/15 - ZUUJFO) v 10.a. do 10.č členu in Pravilnik o postopkih za izdajo soglasja k zadolževanju občin (Uradni list RS, št. 55/15).

Zakon o javnih financah določa, da se občine lahko zadolžujejo na podlagi predhodnega soglasja ministra, pristojnega za finance in pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja financiranje občin.

Zakon o financiranju občin določa, da se občina za izvrševanje občinskega proračuna v tekočem proračunskem letu lahko zadolži samo s črpanjem posojila doma, za investicije, predvidene v občinskem proračunu. Občina, ki je vključena v sistem enotnega zakladniškega računa države se lahko zadolži le pri upravljavcu sredstev sistema enotnega zakladniškega računa države ali pri državnem proračunu. Za sredstva sofinanciranja investicije iz proračuna Evropske unije se občina lahko zadolži največ do višine odobrenih sredstev in največ za obdobje do prejema teh sredstev. Obseg zadolževanja občine za izvrševanje občinskega proračuna v posameznem proračunskem letu se določi v odloku, s katerim se sprejme občinski proračun, razen obsega zadolževanja občine za sredstva sofinanciranja investicij iz proračuna Evropske unije. Občina mora pred vsako zadolžitvijo, pri kateri črpanje in odplačilo posojila nista v istem proračunskem letu, pridobiti soglasje ministra, pristojnega za finance. V največji obseg možnega zadolževanja občine se všteva zadolževanje za izvrševanje občinskega proračuna, razen zadolževanje za sredstva sofinanciranja investicije iz proračuna Evropske unije. Občina se v tekočem proračunskem letu lahko zadolži, če odplačilo obveznosti iz naslova posojil (glavnice in obresti), finančnih najemov in blagovnih kreditov (obrokov) ter potencialnih obveznosti iz naslova izdanih poroštev za izpolnitev obveznosti posrednih proračunskih uporabnikov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina, v posameznem letu odplačila ne preseže 8% realiziranih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov občinskega proračuna v letu pred letom zadolževanja, zmanjšanih za prejete donacije, transferne prihodke iz državnega proračuna za investicije in prejeta sredstva iz proračuna Evropske unije ter prihodke režijskih obratov. Posle v zvezi z zadolževanjem občinskega proračuna in upravljanjem z dolgovi občinskega proračuna sklepa župan ali oseba, ki jo župan pisno pooblasti, na podlagi soglasja ministra pristojnega za finance in Sprejetega občinskega proračuna. Soglasje je sestavni del pogodbe o zadolžitvi občine.

Pravilnik o postopkih za izdajo soglasja k zadolževanju podrobneje ureja način, postopke in roke za izdajo soglasja ministra, pristojnega za finance k zadolževanju občin in za upravljanje z dolgom občinskega proračuna.

Na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO in 76/16 - odl. US), številnih področnih zakonov in statuta občine samostojno izvajajo vrsto zakonskih nalog za zadovoljevanje potreb lokalnega prebivalstva in urejajo lokalne zadeve javnega pomena. Zato je del izdatkov občin nujno povezan z izgradnjo lokalne javne infrastrukture za izvajanje gospodarskih in negospodarskih javnih služb, ki so jih občine na podlagi zakonov dolžne izvajati. Gre za obsežne projekte, predvsem na področju izgradnje sistemov za odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih in padavinskih voda, vodovodnih omrežij, cestne infrastrukture, zagotavljanja prostorov za izvajanje negospodarskih javnih služb (osnovne šole, vrtci, objekti za izvajanje kulturnih dejavnosti, področje športa,...), katerih vrednost močno presega možnosti financiranja s strani občinskih proračunov znotraj enega mandata župana. Zato je lokalnim skupnostim dana možnost financiranja projektov na daljše obdobje, pri čemer je potrebno upoštevati zakonsko določene omejitve v posameznem letu.

Predlog, da bi župani lahko najemali kredite le za čas trajanja enega mandata, bi poleg zgoraj navedenega po našem mnenju neposredno posegel v načelo avtonomije lokalne samouprave (finančno in pravno), ki lokalne skupnosti varuje pred posegi države in je tudi v nasprotju z Evropsko listino lokalne samouprave. Zato menimo, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

 

Priloge: