7. 11. 2017
Odziv Ministrstva za notranje zadeve
V Republiki Sloveniji področje prepovedi nošenja nacističnih simbolov opredeljujeta prekrškovno in kazensko pravo. Za konkretno opredelitev do predloga bi potrebovali poglobljeno oceno stanja oziroma študijo, ki bi poleg kaznovalnega vidika zajela tudi različne druge vidike kot so družbeni, socialni, itd. Ker so tovrstna odklonska ravnanja redka, se bomo do njih opredelili le načelno.
V Republiki Sloveniji področje državnih simbolov ureja Zakon o grbu, zastavi in himni v Republiki Sloveniji. Posest simbolov, ki so navedeni v vprašanju sicer še ne pomeni prekrška, ampak le takrat, ko prodaja ali nošenje takšnih simbolov na javnem kraju med posamezniki ali skupinami povzroča vznemirjenje ali razburjenje (7. člen Zakon o varstvu javnega reda in miru; ZJRM-1). Pri tem je potrebno upoštevati tudi določbe 20. člena ZJRM-1, ki kot kvalificirano obliko določa prekrške storjene z namenom vzbujanja narodnostne, rasne, spolne, etične, verske, politične nestrpnosti ali nestrpnosti glede spolne usmerjenosti. Kadar policija ugotovi elemente prekrška, je dolžna začeti prekrškovni postopek po 50. členu Zakona o prekrških (ZP-1).
Policija bi prekršek v tej zvezi zato lahko obravnavala samo, če bi posameznik navedene simbole uporabljal na javnem prostoru, pri tem pa bi se druga oseba ali skupina počutila vznemirjena ali razburjena oziroma, če bi posameznik ali skupina z žaljivimi besedami in dejanji škodovala ugledu posameznika ali skupine ali uradne osebe pri uradnem poslovanju (5. točka prvega odstavka 2. člena ZJRM-1).
V skladu z 38. členom Zakona o nalogah in pooblastilih (ZNPPol) lahko policija osebe, ki bi v vozilih imele nacistične in fašistične simbole, le opozori, da omenjenih simbolov na javnem kraju ne smejo uporabljati v nasprotju s prej omenjenimi predpisi.
Nošenje nacističnih simbolov, po sedaj veljavni kazenski zakonodaji, ki upošteva napotila na mednarodni ravni sprejetih minimalnih standardov za pregon vseh oblik sovražnosti, ne izpolnjuje vseh znakov kaznivega dejanja 'javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti po 297. členu Kazenskega zakonika (KZ-1).
Vrhovno državno tožilstvo RS (VDT) je 4. 3. 2013 z dokumentom št. 007-11/2013/3 podalo pravno stališče, v katerem sovražni govor opredeljuje kot družbeni pojav, ki presega meje kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti' po 297. členu KZ-1, zato tudi ni nujno, da vsaka zaznana oblika sovražnega govora, razširjanja predsodkov ali diskriminacije, čeprav je protiustavna v smislu 63. člena Ustave RS, že izpolnjuje pogoje za kazenski postopek. Pri oceni ali je podano kaznivo dejanje po prvem odstavku, po drugem do petem odstavku 297. člena KZ-1, VDT meni, da je potrebno upoštevati, da je to dejanje širši in ožji objekt varstva, kar mora biti v obravnavanih primerih razvidno iz ugotovljenega dejanskega stanja. Upoštevajoč določbo tretjega odstavka tega člena je kaznivo dejanje lahko storjeno tudi z objavo v sredstvih javnega obveščanja ali na spletnih straneh. Po mnenju VDT, so v tem primeru izpolnjeni znaki kaznivega dejanja, če je sovražna vsebina poslana odprtemu krogu oseb, kakor tudi če je naslovljena zaprtemu krogu, vendar je iz okoliščin razvidno, da je bil namen storilca takega pisanja doseči širšo javnost.
V nobenem primeru ne more biti kaznivega dejanja po 297. členu KZ-1, če v posledici ravnanja ni prišlo do ogrozitve, motenja ali kršitve javnega reda in miru. Podana mora biti objektivna možnost in tudi verjetnost njegove kršitve, saj abstraktna nevarnost ni dovolj. Kaznivo dejanje iz prvega odstavka 297. člena KZ-1 je storjeno le, če je spodbujanje ali razpihovanje usmerjeno zoper katero od depreviligiranih družbenih skupin ali pripadnika teh skupin, ki so po značilnih osebnih okoliščinah izrecno navedene v Ustavi RS. Te okoliščine oziroma lastnosti so lahko ali v naprej dane, ali pa so posledica družbenih razmer, vpliva okolja ali izraz človekove svobodne opredelitve. Biti morajo take narave, da trajanje opredeljujejo družbeni položaj posameznika. Iz sklepa o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazenskimi sredstvi (EU 2008/913/PNZ, 28. 11. 2008) izhaja, da gre praviloma za depreviligirane, ogrožene oziroma ranljive družbene skupine.
Slovenska Policija se zaveda občutljivosti obravnave takšnih ravnanj, ki naj bi z vzbujanjem različnih oblik nestrpnosti povzročala občutek vznemirjenosti ali razburjenosti posameznikov ali skupin (20. člen ZJRM-1). Za presojo kaznivosti ravnanja je vsekakor potrebno ugotavljati tudi vzročno povezavo simbolov oziroma dejanj s kršiteljem in prijaviteljem ter namen storilca. Popolna prepoved je po mnenju policije bolj vprašanje stališča oziroma odnosa družbe do nesprejemljivosti ideologij, ki se spogledujejo z nacizmom.
Ministrstvo za notranje zadeve in Policija trenutno ne zaznavata povečane varnostne problematike povezane z nošenjem ali prodajo nacističnih in fašističnih simbolov, zato glede na dejstva menita, da ni potrebe po spreminjanju zakonodaje s področja prekrškov na tem področju.