Obvladovanje smradu - določitev mejnih kriterijev
Slovenija še vedno nima predpisa, ki bi celovito obravnaval neprijetne vonjave, pa čeprav varuh človekovih pravic na problematiko opozarja že od leta 1999 in je bil prvi osnutek uredbe spisan že leta 2009.
V Sloveniji nimam s predpisi pokrito medija »smradu«, ki je zelo neprijeten za okolje, kjer so bioplinarne oz. biokompostarne. Ni dikcije, ki bi opredeljevala »smrad« kot takšen. Tako inšpekcijski organi ne morejo opreti svojih odločb na mejne vrednosti smradu v različnih postopkih kritičnih izpustov, saj je »smrad« medij, ki ga je težko vrednotiti. Nemci imajo to urejeno s primerno metodologijo za ocenjevanja stanja. Nemška metoda meritve smradu v zunanjem zraku pa je povsem ustrezna, edini problem je, da celoten postopek traja najmanj pol leta, stane okoli 35.000 evrov in zahteva celo vojsko ljudi – vsaj kakšnih 12 –, da delajo obhode po določenih točkah in nazadnje povedo, kje smrdi.
Potrebujemo predpis o vonjavah, saj težave z doslednim izvajanjem obstoječe zakonodaje inšpekcijski organi ne morejo izvajati.
Posebnih predpisov, ki bi urejali izključno problematiko smradu v Sloveniji ni, prav tako priprava tovrstnih predpisov trenutno ni načrtovana. Predlagam ureditev kriterijev (mejnih vrednosti) za medij »smrad«.
Beri še: predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/9123 - "Smrad v okolju"
Inšpektorat MU MOL (Inšpektorat Mestne občine Ljubljana) nima pristojnosti nadzora nad smradom, ki prihaja iz klimatskih prezračevalnih naprav kuhinj posameznih gostinskih lokalov v stari Ljubljani (Ati na Starem trgu, Julija in Valvasor, Romeo in ostalih restavracijah), prav tako po njihovem to ne ureja nobena veljavna zakonodaja.
Prizadetim krajanom stare Ljubljane priporočajo, da se s tem vprašanjem obrnejo na Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije pri Ministrstvu za zdravje, Vilharjeva 33, Ljubljana.
predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/6898