Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Povišanje delnega plačila za izgubljeni dohodek

12282 OGLEDOV 2 KOMENTARJA

Predlagam, da se delno plačilo za izgubljeni dohodek poviša iz sedanjih 734,15 evrov bruto (oz približno 569,80 neto) na mesec za polni delovni čas poviša na povprečno mesečno plačo.

Delno plačilo za izgubljeni dohodek je osebni prejemek, ki ga prejme eden od staršev ali druga oseba, kadar prekine delovno razmerje ali začne delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranega otroka ali otroka z boleznijo iz seznama hudih bolezni. Pravico lahko uveljavlja tudi eden od staršev, ki neguje in varuje dva ali več otrok, ki potrebujejo posebno nego in varstvo.

Skrb za otroka s posebnimi potrebami, ki je opravičen do višjega dodatka za nego, je delo, ki traja 24 ur dnevno, 365 dni na leto. V kolikor otrok obiskuje vrtec ali šolo si lahko ta oseba takrat morebiti odpočije ali pa končno malo pospravi stanovanje v katerem prebivajo. Delo je naporno tako fizično kot psihično, saj si na otroka čustveno navezan in otrok se tudi ne zna sam zaposliti kot zdravi otroci. Še kadar otrok spi ga je velikokrat potrebno nadzirati: saj lahko potrebuje zdravila, bodisi celo kisik, aspiriranje, ali pa ga je potrebno zaradi nepokretnosti večkrat obračati, da ne dobi preležanin,... Delo ni lahko in je izredno naporno, zaradi česar si oseba ne more privoščiti, da bi opravila še nekaj dodatnih ur dela, da bi družini povečala dohodke.

Dohodek pripada osebi, ki skrbi za otroka. Vsi pa vemo, da mora s tem dohodkom pokriti vse stanovanjske stroške (stanovanje, opremo, vodo, elektriko, ogrevanje, ...), gospodinjske stroške, visoke stroške otroka s posebnimi potrebami: njigova zdravila, prevoze k zdravnikom, v bolnišnice, na terapije, stroške dodatnih terapij in vse stroške njegovih sorojencev, če jih ima.

Veliko družin zaradi prehudega stresa propade in ostane le en starš sam, ki skrbi za otroke, kar pomeni le en dohodek v družini. Velikokrat pa je v družini nezaposlen tudi partner prejemnika delnega plačila za izgubljen dohodek, saj so težje zaposlivi ker delodajalci sklepajo, da bodo zaradi skrbi za otroka dlje časa odsotni z dela.

Veliko družin z otrokom s posebnimi potrebami živi pod pragom revščine in se mora zateči po pomoč k drugim organizacijam. Prav tako so sorojenci otroka s posebnimi potrebami že tako prikrajšani za brezskrbno otroštvo in se že v rojstni mladosti soočajo z ranljivostjo (in tudi smrtnostjo človeka) ter so dostikrat deležni zasmehovanja s strani nevednih sovrstnikov. Morajo res trpeti še revščino?

Olajšajmo družinam otrok s posebnimi potrebami težko življenje z človeka dostojnim zneskom delnega plačila za izgubljeni dohodek!

102 glasov

2 glasova

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR K KD 7 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • ZADNJA SPREMEMBA
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


14. 8. 2017

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Zahvaljujemo se vam za posredovan predlog. Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se zavedamo, da je skrb za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo zahtevna in povezana s povečanimi stroški.

Za starše otrok, ki potrebuje posebno nego in varstvo, zakonodaja določa nekaj pravic, do katerih so upravičeni, da se jim olajša njihov položaj. Naj jih naštejemo:

Pravice otrok oziroma staršev otrok, ki potrebujejo posebno nego in varstvo

STARŠEVSKI DOPUST Ob rojstvu otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo se starševski dopust podaljša za 90 dni (na podlagi mnenja zdravniške komisije)

V primeru, da se ugotovi motnja v telesnem ali duševnem razvoju otroka ali dolgotrajna hujša bolezen otroka po uveljavljanju pravice do starševskega dopusta, otrok pa še ni dopolnil starosti 18 mesecev, ima eden od staršev pravico do 90 dni dopusta za nego in varstvo od dneva priznanja pravice.

PRAVICA DO DELA S KRAJŠIM DELOVNIM ČASOM Eden od staršev, ki varuje in neguje zmerno ali težje gibalno oviranega otroka ali zmerno ali težje duševno prizadetega otroka, lahko pravico do krajšega delovnega časa podaljša do osemnajstega leta starosti otroka. Omenjeno pravico lahko podaljša na podlagi mnenja zdravniške komisije. Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost. To pravico starš pridobi pri svojem delodajalcu. Na centru za socialno delo pa lahko uveljavlja pravico do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti.

STARŠEVSKI DODATEK Starševski dodatek se podaljša ob rojstvu otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo – starševski dodatek se podaljša za dodatnih 90 dni (na podlagi mnenja pristojne zdravniške komisije).

DODATEK ZA NEGO OTROKA, KI POTREBUJE POSEBNO NEGO INVARSTVO Dodatek za nego otroka je pravica, ki jo lahko uveljavlja eden od staršev ali druga oseba za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, če ima otrok stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živi v Republiki Sloveniji. Do dodatka je upravičen, dokler trajajo razlogi oziroma do otrokovega 18. leta starosti, po 18. letu pa, če so ga starši dolžni preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja. Pravica do dodatka za nego se prizna na podlagi mnenja zdravniške komisije.

Dodatek za nego otroka je mesečni prejemek, ki znaša 100 evrov, za otroke s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno ovirane otroke ali otroke z določenimi boleznimi iz seznama hudih bolezni pa 200 evrov. Podrobneje kriterije za opredelitev otrok, ki potrebujejo posebno nego in varstvo določa Pravilnik o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo. DELNO PLAČILO ZA IZGUBLJENI DOHODEK Delno plačilo za izgubljeni dohodek je osebni prejemek, ki ga prejme eden od staršev ali druga oseba, kadar prekine delovno razmerje ali začne delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranega otroka ali otroka z boleznijo iz seznama hudih bolezni. Pravico lahko uveljavlja tudi eden od staršev, ki neguje in varuje dva ali več otrok z zmerno ali težjo motnjo v duševnem razvoju ali zmerno ali težjo gibalno oviranostjo. Eden od staršev (mati ali oče otroka), v tem primeru prejema nadomestilo plače v višini 734,15 evrov mesečno (če dela s krajšim delovnim časom od polnega, mu pripada sorazmerni del delnega plačila za izgubljeni dohodek. Eden od staršev je lahko upravičen do delnega plačila najdlje do dopolnjenega 18. leta starosti otroka. Pogoj za uveljavljanje te pravice je, da imata tako otrok kot starš stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živita v Republiki Sloveniji. Pravica velja, do 18. leta starosti otroka oziroma največ dva meseca po smrti otroka.

Staršem otrok, ki potrebujejo posebno nego in varstvo pripadajo tudi druge pravice, ki sodijo v pristojnost različnih ministrstev oziroma direktoratov (dodatni dnevi letnega dopusta po ZDR-1, višji znesek davčne olajšave, vračilo davka na motorna vozila za nakup motornega vozila za prevoz invalidne osebe, oprostitev plačila letne dajatve za vozila za prevoz invalidov, vračilo razlike med ceno vinjete za kombinirana vozila in ceno vinjete za osebna vozila…).

Dvig višine delnega plačila za izgubljeni dohodek je povezan s spremembo Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 26/14 in 90/15), saj je njegova višina zakonsko določena.

Priloge:

Popravki predloga

Verzija predloga z dne, 7. 6. 2017 | 09:54:17

Povišanje delnega plačila za izgubljeni dohodek

Predlagam, da se delno plačilo za izgubljeni dohodek poviša iz sedanjih 734,15 evrov bruto (oz približno 569,80 neto) na mesec za polni delovni čas poviša na povprečno mesečno plačo.

Delno plačilo za izgubljeni dohodek je osebni prejemek, ki ga prejme eden od staršev ali druga oseba, kadar prekine delovno razmerje ali začne delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranega otroka ali otroka z boleznijo iz seznama hudih bolezni. Pravico lahko uveljavlja tudi eden od staršev, ki neguje in varuje dva ali več otrok, ki potrebujejo posebno nego in varstvo.

Skrb za otroka s posebnimi potrebami, ki je opravičen do višjega dodatka za nego, je delo, ki traja 24 ur dnevno, 365 dni na leto. V kolikor otrok obiskuje vrtec ali šolo si lahko ta oseba takrat morebiti odpočije ali pa končno malo pospravi stanovanje v katerem prebivajo. Delo je naporno tako fizično kot psihično, saj si na otroka čustveno navezan in otrok se tudi ne zna sam zaposliti kot zdravi otroci. Še kadar otrok spi ga je velikokrat potrebno nadzirati: saj lahko potrebuje zdravila, bodisi celo kisik, aspiriranje, ali pa ga je potrebno zaradi nepokretnosti večkrat obračati, da ne dobi preležanin,... Delo ni lahko in je izredno naporno, zaradi česar si oseba ne more privoščiti, da bi opravila še nekaj dodatnih ur dela, da bi družini povečala dohodke.

Dohodek pripada osebi, ki skrbi za otroka. Vsi pa vemo, da mora s tem dohodkom pokriti vse stanovanjske stroške (stanovanje, opremo, vodo, elektriko, ogrevanje, ...), gospodinjske stroške, visoke stroške otroka s posebnimi potrebami: njigova zdravila, prevoze k zdravnikom, v bolnišnice, na terapije, stroški dodatnih terapij in vse stroški njegovih sorojencev, če jih ima.

Veliko družin zaradi prehudega stresa propade in ostane le en starš sam, ki skrbi za otroke, kar pomeni le en dohodek v družini. Velikokrat pa

Veliko družin z otrokom s posebnimi potrebami živi pod pragom revščine in se mora zateči po pomoč k drugim organizacijam.

Komentarji