Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

dolžnosti javne uprave

5268 OGLEDOV 5 KOMENTARJEV

Predlagam Vladi, da določi, da so ministrstva, organi v sestavi in drugi organi in organizacije z javnimi pooblastili dolžne odgovarjati na vprašanja, pobude in predloge državljanov, ki se nanašajo na razlage predpisov z njihovega področja ali nasploh na njihovo področje delovanja ali ga odstopiti drugemu pristojnemu ministrstvu , če ugotovijo, da se vprašanje nanaša na področje, ki ni v njihovi pristojnosti. Temu namreč ni tako..

Menim, da državljanu poleg tega da plačuje davke, da ima predlagatelj predpisov plačo in v delovnem času pripravlja predpis ali pa njegovo pripravo v celoti ali delno odda v izdelavo najugodnejšemu ponudniku, ni treba najemati še pravnika, da mu razloži določbo predpisa.

V izogib takšnim težavam predlagam, da so obrazložitve posameznih členov predpisov vsebinske, in ne zgolj prepis določila, kot je navada, tako da bo iz gradiv, če že ne iz določbe, mogoče doumeti, kaj je mislil predlagatelj, ko je določbo pisal.

Predlagam, da so vsi podzakonski akti, ki jih običajno zakon prelaga v prihodnost (npr. minister lahko določi podrobnejše... karkoližepač) , predloženi skupaj z gradivom, ki ga obravnava zainteresirana javnost, Vlada in DZ.

Predlagam, da Vlada določi minimalne kriterije v zvezi s sodelovanjem javnosti pri sprejemanju predpisov. Določi naj, da so stališča predlagatelja do pripomb in predlogov javnosti v zvezi z rešitvami v predpisu v pripravi, obvezna in da jih je treba javno objaviti.

23 glasov

1 glas

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR N NE_molznakrava 5 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


3. 7. 2017

Odziv Ministrstva za javno upravo

V nadaljevanju dopisa navajamo ureditev predlaganih rešitev v posameznih predpisih:

1. Glede odgovarjanja ministrstev, organov v sestavi in drugih organov in organizacij z javnimi pooblastili na vprašanja, pobude in predloge državljanov:

Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljevanju: Zakon o splošnem upravnem postopku), na podlagi katerega so dolžni postopati upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, kadar v upravnih zadevah neposredno uporabljajoč predpise, odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank, vsebuje V. poglavje z naslovom »Občevanje organov in strank«, ki ureja med drugim tudi ravnanje z vlogami strank in v 65. členu tudi odstop vloge, če jo prejme organ, ki za obravnavanje vloge ni pristojen.

Navedeno vprašanje ureja tudi 18. člen Uredbe o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 20/05, 106/05, 30/06, 86/06, 32/07, 63/07, 115/07, 31/08, 35/09, 58/10, 101/10 in 81/13, v nadaljevanju: Uredba o upravnem poslovanju), ki določa, da mora organ odgovoriti na vse dopise, ki jih prejme v fizični ali elektronski obliki, razen če so šikanoznega značaja. Organ mora na dopis odgovoriti najkasneje v 15 dneh po prejemu le-tega, če je iz dopisa razviden naslov pošiljatelja. Za zahtevnejše zadeve mora organ v tem roku izdati vsaj obvestilo o nadaljnjem ukrepanju/postopanju in realnem roku. Organ mora odgovarjati tudi na dopise v elektronski obliki, ki so prejeti preko enotnega državnega portala.

Nadzor nad izvajanjem Zakona o splošnem upravnem postopku in Uredbe o upravnem poslovanju izvaja upravna inšpekcija, ki deluje v okviru Inšpektorata RS za javni sektor na Ministrstvu za javno upravo.

2. Glede natančnejše oziroma vsebinske razlage predpisov:

Uvodoma pojasnjujemo, da avtentično razlago predpisa lahko poda le tisti organ, ki je predpis sprejel. Poslovnik državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo, 105/10 in 80/13, v nadaljevanju: Poslovnik državnega zbora) v 149. do 152. členu ureja postopek za sprejem avtentične razlage zakona. Avtentično razlago zakona tako sprejme državni zbor in se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Ta razlaga zakona je obvezna in tudi postane sestavni del zakona. Avtentične razlage ni mogoče spreminjati. Podoben postopek imajo na lokalni ravni občinski sveti, ko sprejemajo avtentično razlago občinskih predpisov, ki so jih sprejeli (statut občine, odloki). Postopek za sprejem avtentične razlage občinskega predpisa je urejen v poslovnikih občinskih svetov.

Neobvezno razlago ali pojasnilo pa lahko podajo pripravljavci zakonov – ministrstva.

Vsak predlog zakona mora biti pripravljen kot določa 115. člen Poslovnika državnega zbora. Predlog zakona vsebuje naslov zakona, uvod, besedilo členov in obrazložitev. Uvod obsega: oceno stanja in razloge za sprejem zakona; cilje, načela in poglavitne rešitve predloga zakona; oceno finančnih posledic predloga zakona za državni proračun in druga javna finančna sredstva; navedbo, da so sredstva za izvajanje zakona v državnem proračunu zagotovljena, če predlog zakona predvideva porabo proračunskih sredstev v obdobju, za katerega je bil državni proračun že sprejet; prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih in prilagojenosti predlagane ureditve pravu Evropske unije; prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih mora vsebovati prikaz ureditve v najmanj treh pravnih sistemih držav članic Evropske unije; presojo posledic na posamezna področja, in sicer presojo administrativnih posledic, presojo posledic na okolje, ki vključuje tudi prostorske in varstvene vidike, presojo posledic na gospodarstvo, presojo posledic na socialnem področju, presojo posledic glede na dokumente razvojnega načrtovanja in presojo posledic na druga področja; prikaz sodelovanja javnosti pri pripravi predloga zakona; navedbo, kateri predstavniki predlagatelja bodo sodelovali pri delu državnega zbora in delovnih teles. Kadar se predlagajo spremembe ali dopolnitve zakona, predlagatelj priloži predlogu zakona tudi besedilo tistih določb zakona, za katere se predlagajo spremembe ali dopolnitve.

V obrazložitvi se pojasni vsebina in namen posameznih členov predloga zakona ter posledice in medsebojne povezave v njih vsebovanih rešitev.

Če predlog zakona ne vsebuje navedenih sestavin, državni zbor predlagatelja pozove, da predlog dopolni. Če predlagatelj najpozneje v 15 dneh po pozivu predloga zakona ne dopolni, se šteje, da predlog zakona ni bil vložen.

Predlogi zakonov so objavljeni na spletnem pod-portalu E-demokracija, po vložitvi v parlamentarno proceduro pa tudi na spletni strani Državnega zbora Republike Slovenije.

Na podlagi navedenega so obrazložitve k posameznim členom podane že v predlogu zakona. Ne glede na navedeno, pa mora tudi pristojno ministrstvo, ki je pripravilo predlog zakona, pripraviti natančno in vsebinsko obrazložitev členov, če je za to zaprošeno. Natančnost pojasnila je pogosto odvisna tudi od natančnosti vprašanja in podatkov, ki jih je posredovala stranka, ki prosi za pojasnilo. Stranke pogosto zaprosijo ne le za razlago določb predpisov, temveč tudi za mnenje o konkretnih primerih, za kar pa ministrstvo ni pristojno, saj tudi ne razpolaga z vso relevantno dokumentacijo. Organi v sestavi ministrstev (npr. inšpektorati) ne podajajo pojasnil v zvezi s predpisi, temveč nadzirajo uporabo oziroma izvajanje predpisov.

Ministrstva prav tako ugotavljajo, da stranke ne obiskujejo njihovih spletnih strani, na katerih so objavljeni odgovori na določena vprašanja. Mnoga pojasnila je tako mogoče dobiti že na spletnih straneh ministrstev.

3. Glede predložitve predlogov podzakonskih predpisov skupaj s predlogom zakona:

Na podlagi Resolucije o normativni dejavnosti (Uradni list RS, št. 95/09, v nadaljevanju: Resolucija o normativni dejavnosti) in Navodila za izvajanje Poslovnika Vlade Republike Slovenije pripravljavci zakonov že sedaj ob pripravi predlogov zakonov predložijo še osnutek podzakonskega predpisa kot del gradiva. Predlog zakona ni končno besedilo zakona, saj bo ta po vložitvi v parlamentarno proceduro in po sprejemu amandmajev v Državnem zboru RS spremenjen in dopolnjen, zato je kot del gradiva predloga zakona mogoče priložiti le osnutek in ne predlog podzakonskega predpisa. Prav tako se postopek za sprejem predloga podzakonskega predpisa razlikuje od postopka za sprejem predloga zakona, saj ga izda Vlada Republike Slovenije ali pristojni minister.

4. Glede sodelovanja javnosti pri pripravi predlogov predpisov:

Sodelovanje javnosti pri pripravi predpisov ureja že Resolucija o normativni dejavnosti, ki jo je sprejel Državni zbor Republike Slovenije. Ta med drugim določa, da je pri vključevanju javnosti treba upoštevati: načelo pravočasnosti, načelo odprtosti, načelo dostopnosti, načelo odzivnosti, načelo transparentnosti in načelo sledljivosti (v resoluciji so načela pojasnjena).

Po minimalnih priporočilih omenjene resolucije mora sodelovanje javnosti pri pripravi predpisov trajati praviloma od 30 do 60 dni; izjema so predlogi predpisov, pri katerih sodelovanje po naravi stvari ni mogoče (na primer: nujni postopki, državni proračun); pripraviti je treba ustrezno gradivo, ki vsebuje povzetek vsebine s strokovnimi podlagami, ključna vprašanja in cilje; po končanem postopku sodelovanja je treba pripraviti poročilo o sodelovanju, s predstavitvijo vpliva na rešitve v predlogu predpisa; poziv k sodelovanju je treba izvesti na način, ki bo zagotovil odziv ciljnih skupin in strokovnih javnosti ter obveščenost najširše javnosti; oblikovati je treba liste subjektov, katerih sodelovanje pri pripravi predpisov določa zakon in subjektov, ki se ukvarjajo s področjem, zaradi kontinuiranega sodelovanja in obveščanja.

Kot dodatno naj navedemo še, da je Ministrstvo za javno upravo vzpostavilo spletni pod-portal E-demokracija, ki preko sistema IPP (informacijska podpora priprave predpisov) omogoča objavljanje predlogov predpisov v različnih fazah njihove priprave. Tako je E-demokracija postala glavno orodje za obveščanje javnosti o tem, da je posamezen predpis v postopku nastajanja, v kateri fazi postopka se predlog nahaja in kakšni so predvideni roki sprejetja.

Prav tako spletni pod-portal E-demokracija s preprostim orodjem obiskovalcu spletne strani omogoča komentiranje in pisanje predlogov ter jih pošilja neposredno na ministrstvo, ki je pristojno za pripravo predpisa.

Na podlagi navedenega ugotavljamo, da so predlagane rešitve v predlogu 8310-152: dolžnosti javne uprave že urejene v različnih predpisih in z možnostjo sodelovanja državljanov na spletnem pod-portalu E-demokracija, zato menimo, da glede teh predlogov ni potrebno uvesti nadaljnjih postopkov.

Priloge:

Komentarji