5. 6. 2017
Odziv Ministrstva za finance
Vlada se zaveda, da mora kljub temu, da Slovenija v zadnjem obdobju dosega zmerno gospodarsko rast, za doseganje fiskalnega cilja - to je uravnotežen proračun do leta 2020 – še naprej zahtevati kombinacijo fiskalne odgovornosti in priprave strukturnih in tudi davčnih ukrepov. To pomeni, da mora vlada tudi v prihodnjih letih nadaljevati postopno javnofinančno konsolidacijo in si še naprej prizadevati za uspešno upravljanje dolga državnega proračuna.
Temu je sledil tudi Sprejeti proračun za leto 2017, s katerim smo se kot država zavezali, da bomo zniževali primanjkljaj, prihodke in odhodke pa bomo prilagodili tako, da bodo javne finance dolgoročno uravnotežene. S tem torej lahko zasledujemo cilje, ki na eni strani težijo k zagotavljanju stabilnih javnih financ in na drugi strani k pospeševanju gospodarskega in družbenega razvoja. Pomembno vlogo pri zagotavljanju vladnih temeljnih ciljev ekonomske politike, ki temeljijo na nadaljnji trajni (vzdržni) gospodarski rasti in javnofinančni konsolidaciji, pa imajo seveda tudi ustrezni ukrepi na davčnem področju. To pomeni, da je treba na eni strani z ukrepi na davčnem področju s čim manjšimi distorzijskimi učinki krepiti konkurenčnost poslovnega okolja in hkrati na drugi strani zagotavljati premišljeno postopno javnofinančno konsolidacijo. Trajno vzdržno gospodarsko rast je namreč mogoče doseči le s konsolidiranimi javnimi financami.
Pri tem pa se moramo zavedati, da je davčna politika oziroma sam davčni sistem kot eden izmed elementov, ki vplivajo na materialno blagostanje in kakovost življenja prebivalstva, vpet v siceršnje ekonomske in pravne okvire družbe. Ukrepi davčne politike so odvisni od konteksta splošne ekonomske politike, dogovorjenih prioritet razvoja in siceršnjih družbenih razmerij v družbi in državi. Pri tem ni pomembna le preučitev ukrepov davčne politike v okviru posamezne vrste davka, ampak tudi širše - torej kakšna je glede na ekonomsko in družbeno okolje najprimernejša kombinacija davčnih oblik, ki se uveljavi v davčnem sistemu (davki na dohodek, na potrošnjo in na premoženje) in ki zagotavlja pogoje za gospodarsko rast.
Ne glede na dobre rezultate oživitve gospodarske rasti preteklih dveh let, kar sicer vliva optimizem za nadaljnje korake pa moramo, kar je že bilo večkrat poudarjeno, kot vlada, vztrajati na začrtani poti in do leta 2020 srednjeročno uravnotežiti javne finance celotnega sektorja država. To pomeni, da bi previsoka pričakovanja, tako na strani dodatnega zniževanja javne porabe, kot tudi na strani zniževanja davčnih bremen, lahko hitro ta optimizem izničila, s tem pa izničila tudi možnost širokega družbenega dogovora za nujno potrebne spremembe. Za doseganje tega osrednjega ekonomskega cilja pa so bili v preteklem letu tudi sprejeti že nekateri ukrepi na davčnem področju. Pri tem so bile, izhajajoč iz načela enakomerne in pravične porazdelitve javnofinančnih bremen, rešitve pripravljene v smeri prestrukturiranja bremen javnih dajatev, cilj prestrukturiranja pa je bil tudi doseganje drugega ključnega ekonomskega cilja, tj. javnofinančne konsolidacije.
Vse navedeno pomeni, da je zaradi zagotavljanja vzdržnega načina odprave čezmernega primanjkljaja in nujno potrebne okrepitve strategije uravnoteženja javnih financ nujno potrebna nadaljnja ohranitev veljavnih stopenj DDV (tj. 22 in 9,5 %). To je vlada nenazadnje poudarila že v noveli Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), s katerim je bila opravljena uskladitev stopenj DDV z davčnima stopnjama, ki se od 1. julija 2013 že obračunavata in plačujeta.
Glede na navedeno bo vlada tudi v prihodnje, pri pripravi ukrepov na davčnem področju sledila cilju z ukrepi krepiti konkurenčnost poslovnega okolja, s čimer bo na eni strani vplivala na vzdržno gospodarsko rast in povečanje globalne konkurenčnosti Slovenije, na drugi pa zagotavljala javnofinančno konsolidacijo, da bo postopno doseženo strukturno uravnoteženje javnih financ. To pomeni, da se bo z vidika primerne davčne politike osredotočala le na pripravo ukrepov, ki jih je v tem trenutku mogoče uresničiti in bodo imeli trajen vpliv na strukturo in učinkovitost javnih financ, kar pomeni le na način prestrukturiranja davčnih bremen. Torej je treba kljub dobrim rezultatom oživitve gospodarske rasti preteklih dveh let, upoštevati, da vlada vztraja na začrtani poti - to je uravnoteženje javnih financ celotnega sektorja država do leta 2020. Le tako vlada lahko izpolnjuje zaveze tako glede obvladovanja javnega dolga kot proračunskega primanjkljaja v okviru Pakta za stabilnost in rast. Kot sklepno lahko rečemo, da v tem trenutku upoštevajoč navedeno nam proračunski položaj ne daje možnosti za znižanje stopenj DDV brez hkratnih ukrepov na prihodkovni in/ali odhodkovni strani. Namreč vedeti moramo, da ima sprememba/znižanje stopenj DDV za posledico približno 300 mio evrov izpada prihodkov proračuna, kar predstavlja torej pomembne finančne posledice.