3. 5. 2017
Odziv Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo
Vsak posameznik lahko izbira med operaterji in se prostovoljno odloči, s katerim operaterjem bo sklenil naročniško pogodbo. S podpisom pogodbe se med posameznikom (naročnikom) in operaterjem vzpostavi pogodbeno razmerje, ki je urejeno z naročniško pogodbo, morebitnimi aneksi, splošnimi pogoji poslovanja ter cenikom storitev. Cene posamezne storitve, vključno s ceno za primer prekinitve pogodbenega razmerja, je v pristojnosti operaterja.
V skladu z Obligacijskim zakonikom (Uradni list RS, št. 97/07 - uradno prečiščeno besedilo in 64/16 - odl. US) splošni pogoji, ki jih določi operater, bodisi da so vsebovani v formalni pogodbi bodisi da se pogodba nanje sklicuje, dopolnjujejo posebne pogoje med pogodbenima strankama in praviloma zavezujejo tako kot ti. Splošni pogoji pogodbe morajo biti objavljeni na običajen način ter zavezujejo pogodbeno stranko, če so ji bili ob sklenitvi pogodbe znani ali bi ji morali biti znani. Tudi drugi odstavek 22. člena Zakona o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 98/04 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06 - ZUE, 126/07, 86/09, 78/11, 38/14 in 19/15) določa, da potrošnika zavezujejo pogodbeni pogoji, če je bil z njihovim celotnim besedilom seznanjen pred sklenitvijo pogodbe.
O vsaki spremembi pogojev, določenih v naročniški pogodbi, morajo biti naročniki v skladu z drugim odstavkom 129. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/12, 110/13, 40/14 - ZIN-B, 54/14 - odl. US in 81/15; v nadaljnjem besedilu: ZEKom-1) obveščeni najmanj 30 dni pred predlagano uveljavitvijo sprememb. Pri tem morajo biti naročniki obveščeni, da imajo, razen če je sprememba pogojev, določenih v naročniški pogodbi, potrebna zaradi uskladitve z ZEKom-1 oziroma na njegovi podlagi sprejetimi predpisi, v istem roku pravico brez odpovednega roka, brez plačila stroškov prekinitve naročniškega razmerja in brez pogodbene kazni odstopiti od naročniške pogodbe, če se s predlaganimi spremembami ne strinjajo.
Poleg tega morajo operaterji navesti vse informacije, vključno s ceno ali načinom zaračunavanja cene. V kolikor operater ne poda vseh informacij (vključno s ceno ali načinom izračunavanja cene) ali so le te neresnične in bi s tem zavajal ali utegnil zavajati povprečnega potrošnika, čeprav je informacija točna glede enega ali več naštetih elementov, ter v vsakem primeru povzroči ali bi utegnila povzročiti, da bi povprečen potrošnik sprejel odločitev o poslu, ki je sicer ne bi sprejel, bi lahko predstavljalo zavajajočo poslovno prakso, ki je v skladu z Zakonom o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami (Uradni list RS, št. 53/07) prepovedana in sankcionirana. Za inšpekcijski nadzor je pristojen Tržni inšpektorat Republike Slovenije.
Kakršna koli prepoved zaračunavanja prekinitve poslovnega razmerja med dvema strankama bi lahko pomenila omejevanje trga z oblastnimi akti ali dejanji, kar pa je v nasprotju z Zakonom o preprečevanju omejevanja konkurence (Uradni list RS, št. 36/08, 40/09, 26/11, 87/11, 57/12, 39/13 - odl. US, 63/13 - ZS-K, 33/14 in 76/15; v nadaljnjem besedilu: ZPOmK-1). Določba 64. člena ZPOmK-1 namreč določa, da vlada, državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil ne smejo omejevati prostega nastopanja podjetij na trgu. Za omejevanje prostega nastopanja podjetij na trgu se štejejo splošni in posamični akti in dejanja, s katerimi se v nasprotju z ustavo in zakonom omejujejo svobodna menjava blaga in storitev, svoboden vstop na trg, svobodno nastopanje na trgu ali s katerimi se kako drugače preprečuje konkurenca.
Glede na zgoraj navedeno na ministrstvu menimo, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.