Prijava z OpenID | Ste pozabili svoje geslo? | Registracija


Evidentiranje prisotnosti na delovnem mestu v javnem sektorju
 
bombon
Ogledov: 2147
Predlog poslan 02.03.2017
Z odzivom organa 15.05.2017
Zadnja sprememba 01.03.2017 21:18:09

  Predlog   Število glasov   Odziv pristojnega organa   Komentarji (12)  

Predlagam postopno uvedbo elektronskega evidentiranja prisotnosti na delovnem mestu v celotnem javnem sektorju. Evidentiranje bi se uvajalo v obdobju npr. 5-10 let, oz. po finančni zmožnosti.

 

Obrazložitev:

V gospodarstvu je elektronsko evidentiranje preverjanja prisotnosti na delovnem mestu zaradi svojih koristi praviloma dodobra uveljavljeno, medtem ko v javnem sektorju ponekod ni prisotno, ali je pomanjkljivo, kljub temu da prinaša prednosti, kot so nadzor kršitev delovnega časa in neupravičenih izplačil, lažje delo tajništev in računovodskih služb, pregled in lastna evidenca delovnega časa za zaposlene same, izvzem časa kajenja ali drugih "opravkov" izven delovnega mesta iz delovnega časa. Ker bi bila uvedba enotnega elektronskega evidentiranja po vsej državi finančno zahteven projekt, predlagam, da se sprejme načrt uvedbe za srednjeročno obdobje - npr. v roku 5-10 let.


Ključne besede Elektronsko evidentiranje prisotnosti
Kategorija: Javna uprava


Zadnji komentarji:

pilly | 11.03.2017 | 21:35
Če vodstvo oz. vodilni ne ukrepajo in puščajo "čik pauze" na vsake pol ure, potem niti elektronsko evidentiranje prisotnosti tega ne bo preprečilo.
znalček | 08.03.2017 | 12:25
Sam še nisem videl, da kje v državni upravi ne bi evidentirali prisotnosti.

Osebno sicer menim, da ura bolj ščiti delavca pred prekomernim delom kot delodajalca pred lenim delavcem. Delal sem v podjetju (ne samo enem), kjer se je pač delalo, dokler je bilo potrebno, praviloma pa nikoli manj kot 8 ur. Precej pogosti so bili kakšni izredni dogodki, ko se je delalo do večera ali še dlje (npr. kakšni prevzemi robe, priprava velike pošiljke, inventura ...). Ko pa sem nekoč ob 14. uri moral k zdravniku, pa me je šef vprašal, ali bom dal dopust ali kaj.
andrejček | 03.03.2017 | 19:59
Sej to že obstaja... naprave se da videt na UE, CSD, ZDjih... v bistvu nepotreben predlog
bombon | 03.03.2017 | 23:36
Evidentiranje v JS je urejeno zelo različno, ponekod se evidentira elektronsko z različnimi sistemi, drugje z evidenčnimi knjigami, spet drugje pa sploh ne.
DavidS | 02.03.2017 | 22:55
V gospodarstvu so mnenja glede tega precej deljena.

Nekateri to zagovarjajo, ker jim zagotavlja nadzor nad časom, prebitim v podjetju. Drugim je to odveč, ker jim je pomembnejši delovni učinek kot porabljen čas.

Je pa res, da je po mojem mnenju zadeva bolj uporabna v javnem kot v zasebnem sektorju, saj v JS ni neposrednega interesa za racionalizacijo in optimizacijo dela. V zasebnem podjetju bo vodja, ki opazi da njegovi delavci delajo le 6 ur dnevno, zmanjšal število delavcev, ker jih je očitno preveč za obstoječ obseg dela. 
V javnem sektorju se v isti situaciji ne zgodi nič ker ima neka agencija pač letni proračun, in če ga ne izkoristi v celoti ga bodo verjetno prihodnje leto zmanjšali, s tem si bo vodja nakopal več težav pri delu, koristi pa ne bo imel nobene. Zato mu je v takšnem primeru v bistvu vseeno, če so ti zaposleni prisotni 8 ur ali pa pridejo le za 5-6 ur, ker za več itak nimajo dela. Možnost zunanjega nadzora nad beleženjem prisotnosti bi vsaj zagotovila, da so fikusi 8 ur dnevno v pisarni....

Se pa ne strinjam, da bi se to uvedlo v celem JS. V šolah se mi to recimo ne zdi smiselno...učitelj ima točno določene obveznosti, ki jih mora opraviti....v čem je korsit, da ga recimo prisilimi, da kontrolne naloge popravlja v svojem kabinetu, če lahko to naredi zvečer doma? V manjših krajih je ravnatelj šole precej pomembna osebnost, ki se tako rekoč po službeni dolžnosti pojavlja tudi na veliko prireditvah, ki so povezane s šolami in vrtci - se bo hodil vsakič registrirat preden bo šel na neko proslavo izven rednega delovnega časa?

Takšnih primerov je seveda ogromno, zato mi pavšalno "za vse" ni ravno všeč...
bombon | 03.03.2017 | 23:30
No, glede učiteljev se ne strinjam s propagando Sviz-a, da delo učiteljev ni merljivo in se ne more primerjati z drugimi poklici. Menim, da bi bilo potrebno beležiti delovni čas tako učiteljev, profesorjev, županov, sodnikov, poslancev, zdravnikov, svetovalcev in vseh ostalih poklicev v JS, kjer nadzor ne obstaja, ali je urejen po domače, ker je z njim mogoče preprečiti razne zlorabe v škodo davkoplačevalcev. 
Učitelji bi po mojem mnenju morali vso delo opraviti v šoli in imeti 8-urni delovnik, kot ostali poklici (lahko tudi fleksibilen npr. ko imajo govorilne ure), a to ni del tega predloga. Z evidentiranjem prisotnosti (po tem predlogu) bi učitelji lahko še vedno opravljali svoje delo kot doslej, vključno s popravljanjem testov doma.
Tudi ravnatelj bi še naprej lahko po službeni dolžnosti opravljal svoje zadolžitve po vasi, saj aparati za evidentiranje ne beležijo zgolj prihoda in odhoda iz službe, pač pa imajo več funkcij, kot so službene poti, itd.
DavidS | 04.03.2017 | 06:43
Kako bi beležili poravljanje testov doma?
Kajko bi ravnatelj beležil prisotnost na neki prireditvi? Bi šel od doma najprej v šolo, da se registrira, potem na prireditev (ki je morda 100m od njegovega doma), potem nazaj v šolo da konča službeni izhod, in potem domov?

Jaz priznam, da ne razumem ravno obsedenosti s časom dela. Če delavec A ob isti plači naredi enako delo kot delavec B....zakaj bi moral dve uri na dan sedeti v pisarni in gledati v zrak, če je svoje delo opravil hitreje?
bombon | 04.03.2017 | 09:15
Se strinjam, da količina ur na delovnem mestu ne pomeni produktivnosti, a tukaj gre za preprečevanje zlorab, kjer nekateri zaposleni v delovnem času hodijo po zasebnih opravkih, kadilci povprečno opravijo manj dela kot nekadilci, a hkrati niso vzpodbujani, da svojo razvado opravljajo v svojem času itd. Če stvar zelo lepo deluje in prinaša prihranke, večjo preglednost in lažje delo računovodstev v gospodarstvu, ni razloga, da nebi morala delovati tudi v JS. In če nekdo v službi dve uri na dan gleda v zrak, pomeni da je zaposlenih preveč, ali bi moral biti zaposlen za krajši delovni čas.

Za učitelje se nebi rabilo nič spremeniti, če bi se v kolektivno pogodbo ali kak drug pravilnik zapisalo, da morajo v šoli biti npr. 4 ali 6 ur na dan, skupaj z delom izven šole (ekskurzije, popravljanje testov) bi imeli izpolnjen svoj 8-urni delovnik (nisem preverjal, če takšna uredba že obstaja). Takšno stanje velja že sedaj (spremenilo/poenotilo bi se le evidentiranje časa v šoli), le zapisano ni črno na belem in kdor meni, da bi s tako pridobljenim številom ur prisotnosti škodovali ugledu učiteljev, si že sedaj zatiska oči.

Ravnatelj bi seveda moral zjutraj priti v šolo (službo) in nato oditi po opravkih v službenem času v svoji vasi, a to pri razdalji 100 m nebi smela biti težava zanj, takšnih prireditev najbrž nima vsak dan in tako je tudi lažje, kot v sicer enotnem sistemu ustvarjati izjemo za nekaj vaških ravnateljev.
DavidS | 04.03.2017 | 13:19
Zlorab s tem ne boste preprečili. Če gre Janez med delovnim časom po zasebnih opravkih, pač ne bo registriral odhoda. Če lahko Janez hodi naokrog ker tega nihče ne opazi, potem tudi nihče ne bo opazil, da ni zabeležil odhoda. Če lahko hodi naokrog ker mu to tolerira šef, potem mu bo toleriral tudi izhod brez registracije. In kateri direktor javnega zavoda (na primer) bo rekel, da ima preveč zaposlenih in lahko enega odpustijo? Lahko uvedete še satelitski nadzor, pa bodo vsi vedno trdili, da so kadrovsko podhranjeni.

Sistemi za beleženje prinašajo prihranek tam, kjer drugače beležijo delovni čas ročno. V podjetjih, kjer se s časom ne ukvarjajo, je beleženje delovnega časa zgolj strošek. Delal sem v podjetju, kjer je bilo za večino ljudi popolnoma vseeno če so bili tam en dan 4 ure, drug dan pa 16....in konec meseca ni nihče niti poskušal ugotavljati, če je res vsak bil tam svojih 176 ur. Vsak je imel svoje delo, delo je moralo biti opravljeno. Ker smo poslovali globalno so bili recimo komercialisti dobesedno 24 ur dnevno v sluižbi. Bi se morali registirati vsakič ko so prejeli nek klic iz Kanade ali Malezije in so morali pripraviti in posredovati kakšne podatke kupcu?

Nima to veze z ugledom. Saj pa registracija prisotnosti ni žaljitev ali nečastno dejanje. Gre za to, da ima nek učitelj X ur pouka tedensko. Ta čas mora biti tam, registracija je nepotrebna. In če danes po opravljenih šestih urah nima kaj pametnega za početi, kaj naj? Malo pomete hodnike in gre pobirat smeti okrog šole?

Skratka, v nekaterih primerih je smiselno, v drugih pač ne. Naj se tudi predsednik in premier "štempljata"?
znalček | 08.03.2017 | 12:30
David, to, da se v državni upravi lahko tudi nič ne dela in da šefi mirno gledajo, kako delavci nimajo kaj početi je en čuden kliše, katerega ponavljajo ljudje, ki stvari ne poznajo. V državni upravi se je v zadnjih letih število zaposlenih zmanjšalo za več kot 10%, pri čemer se število nalog povečuje. Imaš sicer tudi v državni upravi dobre in slabe šefe, tako kot v gospodarstvu, ampak sam, ki imam več kot 20 let dela v gospodarstvu, tistih šefov, ki bi odpustili svoje delavce, takoj ko bi videli, da nimajo dovolj dela za 8 ur ne bi uvrstil med dobre.
DavidS | 08.03.2017 | 21:02
Seveda se strinjam, da so tudi v gospodarstvu slabi primeri, tako kot so nedvomno tudi v javnem sektorju tudi dobri primeri.
Problem javnega sektorja ni v tem, da bi tam delali slabši delavci kot v zasebnem....problem je, da je interes za dobro delo prepuščen vsakemu posamezniku. Če je take vrste človeka, da ima delovno zavest in pokuša vedno narediti po svojih najboljših močeh, potem bo dober delavec, a žal za to ne bo nagrajen. Če je lenuh ki "hvata krivine" na vsakem koraku, pa se mu ne bo zgodilo nič hudega, in bo imel podobno plačo kot tisti dober delavec. In slej ko prej bo to tudi dobrega toliko demoraliziralo, da se bo približal slabemu.

Sicer pa je bistvo mojega zapisa to, da če imaš slabega šefa in lene delavce, tega ne moreš spremeniti z beleženjem prisotnosti. Ker lahko isti sistem peljejo naprej tudi če je tam nekje na zidu pričvrščen registrator prisotnosti.
DavidS | 08.03.2017 | 21:07
Kar se tiče 100% zasedenosti pa se sicer strinjam....pred leti smo imeli pislovnega partnerja, ki nam je razložil, da ima za administrativne delavce težnjo, da so v normalnih razmerah obremenjeni cca 70%. 
Razložil je, da so po njihovih izkušnjah pri takšni zasedenosti rezultati najboljši. Delavci hodijo v službo z veseljem (oziroma vsaj brez odpora), imajo dovolj časa da delo opravijo kvalitetno. Tudi v primeru dopustov in bolniških ne pride do preobremenjenosti in z njo povezanih napak. In pa nikoli se jim ne zgodi, da bi nekdo šel stran zato, ker so mu drugje ponudili 100 EUR večjo plačo. Zato so imeli skoraj ničen obrat delavcev in posledično res minimalne stroške z uvajanjem novih zaposlenih.

In ko so vse skupaj sešteli so prišli do tega, da dejansko stroškovno niso nič na slabšem, če imajo zaposlenih nekaj ljudi "preveč", je pa delovno vzdušje in pripadnost podjetju nekaj nivojev višje kot bi bilo sicer.