Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Pravno priznanje spola

4452 OGLEDOV 21 KOMENTARJEV

Pravno priznanje spola je postopek spremembe imena ter uradnih podatkov o spolu v uradnih dokumentih in registrih z namenom priznanja spolne identitete posameznika.

Slovenija, kot mnogo drugih držav, nima posebnega zakona, ki bi urejal pravno priznanje spola in vsa ostala vprašanja za transspolne osebe.

Pravno priznanje spola bi moralo biti zasnovano na eni sami postavki: samoidentifikaciji osebe in posameznikovi osebni odločitvi za pravno priznanje svojega spola.

Priporočila Sveta Evrope določajo, da naj bo pravno priznanje spola urejeno hitro, dostopno in transparentno.

V Sloveniji je pravno priznanje spola urejeno v Pravilniku o izvrševanju zakona o matičnem registru, ki ga udejanja Ministrstvo za notranje zadeve.

37. člen pravilnika, imenovan sprememba spola, pravi: »Sprememba spola se vpiše na podlagi odločbe pristojnega organa o spremembi vpisanega podatka. Podlaga za izdajo odločbe je potrdilo pristojne zdravstvene ustanove ali zdravnika, iz katerega je razvidno, da je oseba spremenila spol. Pred vpisom spremembe spola v register, mora matičar zahtevati določitev nove EMŠO. Izpisek iz matičnega registra o rojstvu se izda s podatkom o novem spolu, brez zaznamka o spremembi spola.«

Trenutna ureditev pravnega priznanja spola v Sloveniji krši vsaj tri človekove pravice, in sicer pravico do telesne integritete, pravico do zdravja in pravico do zasebnosti (8. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah).

Pravilnik o izvrševanju zakona o matičnem registru torej pravi, da mora oseba na upravno enoto dostaviti potrdilo pristojnega zdravnika ali pristojne zdravstvene institucije, iz katerega je razvidno, da je spremenila spol. Hkrati pa pravilnik ne opredeljuje kdo je pristojen zdravnik oz. zdravstvena institucija in kaj sprememba spola pomeni.

Potrdilo v Sloveniji običajno izda psihiater. Praksa kaže, da je pristojen zdravnik v večini primerov psihiater iz Interdiscriplinarnega konzilija za potrditev spolne identitete, pri kateri mora oseba, ki želi pravno priznati spol, pridobiti tudi diagnozo transseksualizma, ki je klasificiran kot duševna motnja. Torej je za spremembo spola glede na zakonodajo in prakso potrebna vsaj diagnoza motnja spolne identitete.

Pravno priznanje spola je pomembno, saj posameznikom omogoča, da so pravno-formalno priznane s svojim pravim spolom – ob rojstvu jim je namreč bil pripisan napačen spol. Brez pravnega priznanja spola so transspolnim osebam onemogočene vsakodnevni opravki, kot so dvig priporočene pošiljke, odprtje bančnega računa ali uporaba poimenske vozovnice za javne prevoze. Transspolne osebe se zelo pogosto soočajo s situacijami, kjer se njihova spolna identiteta in spolne izraz ne ujemata z uradnim spolom, ki je zaveden na osebnih in drugih dokumentih. Med posledicami tega so deležne očitkov, da uporabljajo ponarejene dokumente in/ali pa so prisiljene v razkritje svoje spolne identitete, čeprav si tega niso v dani situaciji želele. To krši njihovo človekovo pravico do zasebnosti, vodi pa lahko tudi do nesprejemanja, diskriminacije in nasilja. Dokumenti o opravljenih izobraževanjih in preteklih zaposlitvah, ki ne izražajo spola, ki je transspolnim osebam lasten in v njem živijo, so pogostokrat razlog za nevključevanje v izobražanje in/ali brezposlenost transspolnih oseb.

Sprememba imena in/ali priimka v osebnih dokumentih je urejena v Zakonu o osebnem imenu. Oseba, ki želi spremeniti ime in/ali priimek v osebnem dokumentu, mora po zakonu o osebnem imenu zaprositi za spremembo na matičnemu registru. Če je oseba polnoletna, vloži prošnjo za spremembo sama, če pa je mladoletna to stori njen zastopnik. V primeru, da je oseba starejša od devet let, mora tudi mladoletna oseba sama podati soglasje. Sprememba osebnega imena ni dovoljena osebam, ki so bile pravomočne obsojene za kaznivo dejanje ali zoper katerih teče kazenski postopek.

Zakoni, ki urejajo pravno priznanje spola, bi naj bili brez pogojev ali zahtev po posredovanja institucij pri posameznikovi odločitvi. Dobri primeri praks pravnega priznanja spola trenutno obstajajo na Malti, Irskem, Danski ter v Argentini, kjer je zakonodaja skladna s človekovimi pravicami in omogoča pravno priznanje spola brez intervencij psihiatrov, zdravnikov, sodnikov, zgolj z upoštevanjem osebne svobode in možnosti odločanja osebe, ki želi tudi pravno priznanje svoje spolne identitete.

Malta ima trenutno najbolj progresiven in vključujoč zakon – GIGESC – Gender Identity, Gender Expression and Sex Characteristics Act – za transspolne in cisspolno nenormativne osebe v Evropi. Zakon GIGESC vključuje osebne okoliščine spolne identitete, spolnega izraza ter spolnih značilnosti, ki jih definira kot slednje:

  • spolna identiteta: notranje in individualno doživljanje spolne identitete vsake posamezne osebe, ki je lahko v skladu ali neskladju s spolom, ki je bil osebi pripisan ob rojstvu, vključujoč osebno doživljanje lastnega telesa (ki morda vključuje, kadar je to odločitev posameznika, prilagoditve telesnega videza in/ali telesnih funkcij z medicinskimi, operativnimi ali drugimi posegi), ter ostali načini predstavljanja spolne identitete, kot so ime, oblačila, način govora, mimika in kretnje, …
  • spolni izraz: manifestacija oz. zunanje predstavljanje spolne identitete vsake posamezne osebe
  • spolne značilnosti: kromosomske, gonadne in anatomske značilnosti vsake posamezne osebe, ki vključujejo primarne spolne značilnosti kot so reproduktivni organi in genitalije ter kromosomske strukture in hormone, ter sekundarne spolne značilnosti kot so mišična masa, porazdelitev las, oprsje itd.

Zakon GIGESC omogoča pravno priznanje spola, osnovano izključno na samoidentifikaciji posameznikov, kar je v skladu s standardi Sveta Evrope, ki določajo, da naj bo pravno priznanje spola hitro, dostopno in transparentno. Zakon GIGESC določa, da imajo vse osebe pravico do pripoznanja svoje spolne identitete, svobodnega razvoja svoje osebnosti v skladu s svojo spolno identiteto ter obravnavanja, ki spoštuje in je v skladu z posameznikovo spolno identiteto, telesne integritete in fizične avtonomije, hkrati pa pripoznanje osebe v skladu z njeno spolno identiteto, ter pripoznanje te identitete tudi v vseh osebnih dokumentih, ki vključujejo omenjeno osebno okoliščino.

Predlog je torej: ustvariti zakon po zgledu Malte (GIGESC - Gender Identity, Gender Expression and Sex Characteristics Act) ali drugih primerljivih zgoraj navedenih držav. V prilogi je tudi publikacija Pravno priznanje spola v Sloveniji, kjer je celotna problematika podrobneje opisana, navedene pa so tudi smernice za reševanje problemov.

22 glasov

7 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR Z ZaBoljšoSlovenijo 3 predlogi
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Priloge:



Odgovor


18. 4. 2017

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Ministrstvo se zaveda, da se diskriminacija transspolnih oseb lahko dogaja na različnih področjih njihovega zasebnega in javnega življenja (zaposlovanje, izobraževanje, zdravstvo, javni prostor, dostop do blaga in storitev itd.). Zlasti pa so transspolne osebe lahko pogosteje žrtve kaznivih dejanj iz sovraštva in tarče sovražnega govora. Raziskave tudi kažejo, da je odnos do transspolnih oseb precej bolj negativen kot do istospolno usmerjenih oseb.

V skladu s poročilom Evropske agencije za temeljne pravice (FRA) "Protection against discrimination on grounds of sexual orientation, gender identity and sex characteristics in the EU (2015)" se je Slovenija uvrščala med države članice, kjer je prepoved diskriminacije na podlagi transspolnosti spadala v t.i. splošno prepoved diskriminacije brez izrecne omembe spola ali spolne usmerjenosti. Nenatančna določitev te osebne okoliščine ter pomanjkanje pravne prakse tako lahko vodi v stanje pravne negotovosti v zvezi z natančno zaščito transspolnih oseb pred diskriminacijo. Poleg tega sodna praksa ter EU in mednarodno pravo s področja človekovih pravic prepoznavata transspolnost oz. spolno identiteto in spolni izraz, kot osebni okoliščini, ki nista povezani s spolno usmerjenostjo in potrebujeta posebno varstvo pred diskriminacijo (npr. referenca na spolno identiteto v direktivi 2012/29/EU o pravicah žrtev kaznivih dejanj in direktivi 2011/95/EU o zahtevanih pogojih).

MDDSZ je navedene argumente upošteval pri pripravi Zakona o varstvu pred diskriminacijo (veljaven od 24.5.2016), ki v 1. členu izrecno navaja spolno identiteto in spolni izraz, kot osebni okoliščini zaradi katerih je prepovedana vsakršna oblika diskriminacije na različnih področjih družbenega življenja, pri uresničevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pri uveljavljanju pravic in obveznosti ter v drugih pravnih razmerjih na političnem, gospodarskem, socialnem, kulturnem, civilnem ali drugem področju.

Predlog 8164-92 se nanaša na pravno priznanje spola, kot postopek spremembe imena ter uradnih podatkov o spolu v uradnih dokumentih in registrih z namenom priznanja spolne identitete posameznika_ce. Kot je navedeno v besedilu predloga, je postopek pravnega priznanja spola urejen v 37. členu Pravilnika o izvrševanju Zakona o matičnem registru, ki ga udejanja MNZ. Pristojen organ za izdajo odločbe o spremembi spola zahteva potrdilo pristojne zdravstvene ustanove ali zdravnika. Publikacija Pravno priznanje spola v Sloveniji: smernice za uresničevanje spoštovanja človekovih pravic transspolnih in cisspolno nenormativnih oseb (priloga pobude) izpostavlja, da bi moralo pravno priznanje spola temeljiti na samoidentifikaciji osebe in na osebni odločitvi za pravno priznanje spola posameznika_ice. In sicer, brez pogoja pridobitve medicinske diagnoze ali diagnoze motnje duševnega zdravja oz. motnje spolne identitete. Uradni postopek ureditve pravnega priznanja spola naj bi bil popolnoma ločen od medicinske obravnave.

V zvezi s pravnim priznanjem spola je v začetku marca 2017 potekal sestanek med predstavniki in predstavnicami MDDSZ, MNZ in nevladnimi organizacijami, ki delujejo na področju človekovih pravic transspolnih oseb. Kljub soglasju udeležencev in udeleženk, da je potrebno uresničevanje človekovih pravic transspolnih oseb urediti na sistemski ravni, pa je bilo predlagano, da se k reševanju problematike pristopi po korakih. Po mnenju nevladnih organizacij bi bil prvi pomemben korak sprememba 37. člena Pravilnika o izvrševanju Zakona o matičnem registru.

V zvezi s predlogom, da se tudi v Sloveniji sprejme zakon, ki bi celostno urejal pravno priznanje spola, po zgledu Malte ali drugih primerljivih navedenih držav, pojasnjujemo, da bo pred pripravo zakona potrebno opraviti analizo stanja in pravnih podlag ter preučiti obstoječe tuje prakse in zakonodajo.

Odziv Ministrstva za notranje zadeve

V podanem predlogu predlagatelj navaja, da bi moralo biti pravno priznanje spola, ki vsebuje postopek spremembe imena ter uradnih podatkov o spolu v uradnih evidencah in registrih z namenom priznanja spolne identitete, zasnovano samo na eni postavki, to je samo identifikaciji osebe in posameznikovi osebni odločitvi za pravno priznanje svojega spola. Republika Slovenija, tako kot mnogo drugih držav, nima posebnega zakona, ki bi urejal pravno priznanje spola in vsa ostala vprašanja za transspolne osebe. Pravno priznanje spola je urejeno v 37. členu Pravilnika o izvrševanju zakona o matičnem registru, ki določa, da se sprememba spola vpiše na podlagi odločbe pristojnega organa o spremembi vpisanega podatka. Podlaga za izdajo odločbe je potrdilo pristojne zdravstvene ustanove ali zdravnika, iz katerega je razvidno, da je oseba spremenila spol.

Predlagatelj opozarja, da obstoječi pravilnik ne opredeljuje, kdo je pristojen zdravnik oz. zdravstvena institucija in kaj sprememba spola pomeni. Takšna ureditev pa krši vsaj tri človekove pravice, in sicer:

  • pravico do telesne integritete,
  • pravico do zdravja in
  • pravico do zasebnosti (8. čl. Evropske konvencije o človekovih pravicah).

V Sloveniji potrdilo o spremembi spola običajno izda psihiater, v večini primerov psihiater iz Interdisciplinarnega konzilija za potrditev spolne identitete, pri kateri mora oseba, ki želi pravno priznati spol, pridobiti tudi diagnozo transseksualizma, ki je klasificiran kot duševna motnja. Predlagatelj pri tem opozarja na pomembnost pravnega priznanja spola, saj posameznikom omogoča, da so pravno-formalno priznane s svojim pravim spolom.

Transspolnim osebam so brez pravnega priznanja onemogočeni vsakodnevni opravki, zelo pogosto pa se srečujejo s situacijami, kjer se njihova spolna identiteta in spolni izraz, ne ujemata z uradnim spolom, ki je naveden na osebnih in drugih dokumentih, zaradi česar so posledično deležne očitkov, da uporabljajo ponarejene dokumente. Takšne situacije jih prisilijo v razkritje svoje spolne identitete, kar krši njihovo pravico do zasebnosti, vodi pa lahko tudi do nesprejemanja, diskriminacije ali nasilja ter so razlog za nevključevanje v izobraževanje in/ali brezposelnost transspolnih oseb. Zakoni, ki urejajo pravno priznanje spola, naj bi bili zato brez pogojev ali zahtev po posredovanju institucij (psihiatrov, zdravnikov, sodnikov) pri posameznikovi odločitvi za pravno priznanje svoje spolne identitete.

Glede na priporočila Sveta Evrope, ki določajo, da naj bo pravno priznanje spola urejeno hitro, dostopno in transparentno, predlagatelj predlaga zakon po vzoru Malte (Gender Identity, Gender Expression and Sex Characteristicd Akt – GIEGESC) ali drugih primerljivih držav (Irska, Danska, Argentina) in hkrati pojasnjuje, da je GIEGESC trenutno najbolj progresiven in vključujoč zakon za transspolne in cisspolno nenormativne osebe v Evropi, ki omogoča pravno priznanje spola, osnovano izključno na samoidentifikaciji posameznikov. GIEGESC določa, da imajo vse osebe pravico do pripoznanja svoje spolne identitete, svobodnega razvoja svoje osebnosti v skladu s svojo spolno identiteto ter obravnavanja, ki spoštuje in je v skladu s posameznikovo spolno identiteto, telesne integritete in fizične anatomije, hkrati pa pripoznanje osebe v skladu z njeno spolno identiteto, ter pripoznanje te identitete tudi v vseh osebnih dokumentih, ki vključujejo omenjeno osebno okoliščino.

Ministrstvo za notranje zadeve, v katerega pristojnost sodi upravljanje in vodenje matičnega registra, pojasnjuje, da se v matični register, skladno z Zakonom o matičnem registru (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZMatR), za državljane Republike Slovenije evidentira že nastala matična dejstva (rojstvo, sklenitev zakonske in partnerske zveze ter smrt) ter druge spremembe osebnega stanja (med njimi tudi sprememba spola) in matična dejstva tujcev, če so le-ta nastala na območju Slovenije. ZMatR v tretjem odstavku 20. člena določa, da se lahko že vpisano matično dejstvo ali podatek v matičnem registru spremeni, dopolni ali briše le na podlagi pravnomočne odločbe pristojnega organa ali akta drugega organa, pristojnega za odločanje o spremembi osebnih stanj. Pravilnik o izvrševanju zakona o matičnem registru (Uradni list RS, št. 40/05, 69/09 in 77/16, v nadaljevanju: Pravilnik) nadalje v 37. členu določa, da se sprememba spola vpiše na podlagi odločbe pristojnega organa o spremembi vpisanega podatka. Podlaga za izdajo odločbe je potrdilo pristojne zdravstvene ustanove ali zdravnika, iz katerega je razvidno, da je oseba spremenila spol. V zvezi s tem ministrstvo pojasnjuje, da je s spremembo spola mišljena fizična sprememba spola, ki je nedvoumno v domeni zdravstva, saj je zgolj zdravstvena stroka tista, ki lahko biološko (fizično) spremembo potrdi. Šele na podlagi tako potrjenega dejstva, matičar (ki ni strokovno usposobljen za vsebinsko presojo spremembe osebnega stanja) izda odločbo, na podlagi katere je mogoče tehnično izvršiti spremembo podatka o spolu v uradni evidenci – matičnem registru.

Ministrstvo za notranje zadeve ocenjuje, da je vprašanje pravnega priznanja spola (ki nujno ne vključuje tudi prilagoditve telesnega videza z medicinskimi, operativnimi in drugimi posegi) mnogo širše, kot je njegov vpis v uradne evidence, skladno z veljavno zakonodajo. Ker zadeva vsa področja družbenega življenja, ne more biti predmet urejanja podzakonskega akta, katerega nosilec je Ministrstvo za notranje zadeve, temveč bi moralo biti urejeno kot zakonska materija, pri čemer kot nosilno ministrstvo ne vidimo Ministrstva za notranje zadeve, temveč Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju: MDDSZ), in Ministrstvo za zdravje.

Vprašanje pravnega priznanja spola je Ministrstvo za notranje zadeve izpostavilo že v medresorskem usklajevanju Zakona o varstvu pred diskriminacijo (v pristojnosti MDDSZ), podrobneje pa problematiko predstavilo na sestanku na MDDSZ, dne 3. 3. 2017, na katerem je bilo dogovorjeno, da MDDSZ z namenom reševanja tega vprašanja skliče medresorski sestanek, ki bi se ga poleg predstavnikov MDDSZ udeležili tudi predstavniki Ministrstva za zdravje, Ministrstva za notranje zadeve, Ministrstva za pravosodje in Službe Vlade za zakonodajo.

Priloge:

Komentarji