Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Vzpostavitev mehanizma za preverjanje skladnosti občinskih predpisov z zakonodajo

5363 OGLEDOV 9 KOMENTARJEV

Vlada sprejema zakone praviloma tako, da so skladni z ustavo in ostalimi zakoni. Občine na podlagi teh zakonov sprejemajo odloke, predpise in druge podzakonske akte, ki bi morali biti prav tako skadni z zakoni.

Večkrat sem se moral spustiti v pravne bitke z Občino zaradi nezakonite odločbe in občinskih predpisov, da sem dokazal, da se motijo in mi kratijo pravice, ki izhajajo iz zakona.

Občina praviloma na pritožbe ne odgovori v zakonitem roku, ampak šele po več telefonskih klicih in pisni urgenci. Na koncu mi uspe dokazati, da imam prav in mi povrnejo nezakonito pobran denar. 99% občanov pa se ne pritoži, ker ali ne poznajo zakonov, ali pa se nimajo časa ukvarjati s tem, ampak pristanejo na občinske odloke in odločbe, ter plačajo, kar občina zahteva.

Kot mi je znano, obstaja Služba vlade za lokalno samoupravo, katere naloga je tudi skrb za usklajenost občinskih aktov z zakoni in ustavo. Na spletni strani te službe lahko preberemo poročila, iz katerih se vidi, da vsake toliko časa naključno izberejo nekaj občin in pregledajo nekaj občinskih predpisov. Služba nato občine na prijazen način opozori na nepravilnosti in jim predlaga, da naj jih odpravijo. Pri tem spregledajo, da je občina svoje protizakonite odloke in odločbe sprejemala zavestno in ne po pomoti, in na ta način nezakonito pridobila večjo premoženjsko korist na račun občanov.

Tak nesistematičen način preverjanja skladnosti občinskih predpisov z zakoni dopušča številne možnosti zlorab.

Zato PREDLAGAM VLADI da:

z ustreznimi mehanizmi poskrbi za to, da bo zunanja služba (in ne sama občina) redno preverijala skladnost občinskih odlokov z zakonodajo in ustavo. Občinski odloki bi smeli stopiti v veljavo šele po tem, ko bi bili preverjeni s strani zunanje službe.

Sedanji sistem nadzora je približno tak, kot bi učiteljica tekom leta naključno preverila znanje zdaj enega, zdaj drugega učenca, nikoli pa ne bi preverila znanja vseh učencev pri vseh predmetih.

Ker se občinski odloki običajno sprejemajo po sprejetju kakšnega novega ali spremenjenega zakona, občine sprejmejo svoje odloke približno istočasno in vsi imajo za podlago iste zakone. V Sloveniji je 212 občin, in toliko učencev bi napolnilo 7 razredov. Občinski odloki običajno po obsegu ustrezajo šolskemu spisu.

Preverjanje občinskih odlokov torej ni nemogoče, ob pravilni organiziranosti ne bi zahtevalo veliko resursov, rezultat pa bi bil zelo pozitiven za vse prebivalce, saj bi se razorožilo majhne lokalne šerife.

16 glasov

0 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR D Decent Citizen 1 predlog
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


28. 3. 2017

Odziv Ministrstva za javno upravo

Pravna podlaga nadzora zakonitosti občinskih aktov z zakonodajo sta 88. a člen Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 76/16 – Odl. US; v nadaljevanju ZLS), ki določa, da nadzorstvo nad zakonitostjo splošnih in posamičnih aktov občin v zadevah iz njihove pristojnosti izvršujejo ministrstva, vsako na svojem področju in 8. člen Zakona o ratifikaciji Evropske listine lokalne samouprave (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 15/96; v nadaljevanju MELLS), ki določa upravni nadzor nad dejavnostmi lokalnih oblasti.

Namen državnega nadzorstva je predvsem svetovanje, pomoč in krepitev odgovornosti in sposobnosti za samostojno odločanje in zagotavljanje zakonitosti dela občinskih organov. Dodaten namen je tudi zajemanje podatkov, stališč in predlogov občin za pripravo strokovnih podlag za spremembe in dopolnitve zakonodaje s področja lokalne samouprave (Zakona o lokalni samoupravi, Zakona o financiranju občin, Zakona o občinskem redarstvu itd.) ter izvajanje Strategije razvoja lokalne samouprave v Republiki Sloveniji do leta 2020.

Postopek nadzorstva obsega pregled statuta občine, poslovnika občinskega sveta, poslovnika nadzornega odbora, pravilnika o plačah in plačilih za opravljanje funkcije občinskih funkcionarjev in izplačilih na drugih podlagah članom delovnih teles občinskega sveta, članom drugih občinskih organov in članom svetov krajevnih skupnosti ter o povračilih stroškov v občini, odloka o volilnih enotah (volilne enote, volilni organi), odloka o ožjih delih občin in pravil za izvolitev predstavnikov lokalnih skupnosti v državni svet.

Služba za lokalno samoupravo ocenjuje naštete občinske akte tudi z upoštevanjem nekaterih drugih predpisov, ki veljajo tudi za občine. To so Zakon o zavodih (ustanoviteljska razmerja), Zakon o javnih financah (sestava in vsebina proračuna občine oziroma odloka o občinskem proračunu), Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (pristojnost sprejemanja letnih programov razpolaganja s stvarnim premoženjem občine), Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (obvezna vzpostavitev in objava predlogov predpisov in programov na spletni strani občine), Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (konflikt interesov in nezdružljivost), Zakon o samoprispevku (določbe statuta o razpisu občinskega samoprispevka), Zakon o romski skupnosti (posebno delovno telo za področje Romov), Dodatnega protokola k Evropski listini lokalne samouprave o pravici do sodelovanja pri vprašanjih lokalne oblasti, Resolucije o normativni dejavnosti in Uredbe o upravnem poslovanju, ki urejajo hrambo dokumentov.

Po opravljenem strokovnem nadzoru Služba za lokalno samoupravo izda pisno opozorilo. To ni odločba v upravnem postopku, ker se nadzor ne izvaja v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku niti v skladu z Zakonom o inšpekcijskem nadzoru, pač pa na podlagi 88. a člena Zakona o lokalni samoupravi in 64. člena Zakona o državni upravi. S pisnim opozorilom Služba opozori na konkretna neskladja občinskih pregledanih aktov z ustavo in zakoni ter določimo (praviloma šestmesečni) rok, v katerem občina poroča ministrstvu.

Vsem občinam pregledanim v letu 2016 so bila izdana uradna opozorila. Uspešno končan postopek nadzorstva pomeni, da so usklajeni in v uradnih glasilih občin objavljeni statut občine, poslovnik občinskega sveta in poslovnik nadzornega odbora. Posamezna občina je opravila uskladitev vseh treh predpisov občine v povprečju v dvanajstih mesecih. Služba meni, da je takšen rok sprejemljiv, če upoštevamo, da občinski svet sprejema statut občine z dvotretjinsko večino glasov vseh članov in poslovnik občinskega sveta z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov.

Le redke občine ne pričnejo z uskladitvami navedenih občinskih predpisov. Redko se je v preteklosti zgodilo, da občinski svet predlaganih uskladitev ne sprejme ali da jih ne sprejme nadzorni odbor. Sprejemanje usklajenih predpisov s strokovno pomočjo spremljajo odgovorni sodelavci službe. V primeru, da občina tudi po enem letu ne uspe uskladiti svojih predpisov, se jim pošlje ponovno opozorilo z novim rokom v katerem morajo poročati ministrstvu.

Iz navedenega sledi, da je mehanizem za redno preverjanje skladnosti občinskih predpisov z zakonodajo, kot ga predlaga predlagatelj, že vzpostavljen in deluje. Služba za lokalno samoupravo namreč v okviru strokovne pomoči občinam izvaja sistematične preglede splošnih občinskih aktov in izvede delovno svetovalne razgovore s predstavniki občinskih organov in občinskih uprav. Predloga predlagatelja, da bi občinski odloki stopili v veljavo žele po tem, ko bi bili preverjeni s strani zunanje službe, pa ni mogoče sprejeti. Občine so namreč avtonomni upravni teritorialni sistemi, ki delujejo relativno neodvisno od države. Samoupravne lokalne skupnosti so v okviru svojih izvirnih pristojnosti samostojne v odločanju in pri izvrševanju, delovati pa morajo v skladu z ustavo in zakonom. Država lahko poseže v njihovo samostojnost samo z zakonom, pri oblikovanju katerega je treba zagotoviti ustrezno sodelovanje samoupravnih lokalnih skupnosti, sprejeti pa ga je mogoče po posebej določenem postopku, ki zahteva, da se samoupravne lokalne skupnosti povpraša za njihovo mnenje o zakonskem predlogu. Vlada kot nosilec izvršilne funkcije oblasti in državna uprava ne more poseči v njihove pristojnosti ali spremeniti njihovih zakonitih odločitev, izvršuje le del nadzorstva zakonitosti dela organov samoupravnih lokalnih skupnosti, drugi del nadzorstva zakonitosti opravlja sodna veja oblasti (upravno sodišče) in ustavno sodišče, ki je v skladu z ustavo najvišji organ varstva ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in svoboščin.

Priloge:

Komentarji