Prijava z OpenID | Ste pozabili svoje geslo? | Registracija


Zoisove štipendije
 
marjan97
Ogledov: 3131
Predlog ustvarjen 13.02.2017
Arhivirano
Zadnja sprememba 11.02.2017 01:43:18

  Predlog   Število glasov   Komentarji (9)  

 Pozdravljeni, 

pred leti ste (morda že prejšnja vlada, ne vem in sploh ni pomembno) hudo zaostrili kriterije za pridobitev Zoisove štipendije. Logičen ukrep, saj je bila država v precej hudi finančni krizi in se je varčevalo na marsikaterem področju. Danes pri prehodu iz srednje šole na fakultete Zoisovo štipendijo dobi veliko manj dijakov kot pred omenjeno spremembo, saj mora dijak kot pogoj doseči izjemne dosežke na različnih tekmovanjih. To je pravzaprav zelo težko. Predstavljajte si nekoga, ki ga zanimajo matematika, fizika, kemija ... Prijavi se na marsikatero tekmovanje in ker v tem sploh ni tako slab doseže srebrno Vegovo priznanje na regijskem tekmovanju, ki pa ne šteje, ker ni potekalo (do leta 2016) na državni ravni, čeprav se je tak tekmovalec uvrstil med cca. 10 najboljših v svoji regiji. Edino, kar je štelo, so bila zlata priznanja, ki pa jih vsako leto podelijo nekaj čez 30 na letnik. Znajti se med trideseterico je zares težko. Recimo, da sodeluje še na tekmovanju iz fizike, kjer je zlato priznanje sploh težko dobiti (dobi ga okrog 10 dijakov na eno izmed štirih tekmovalnih skupin -> cca 10 na generacijo). Po drugi strani pa isti dijak doseže na maturi odličen uspeh (zlata matura), pa za to ni nagrajen s Zoisovo štipendijo. Menim, da je vsekakor treba nagraditi nadarjene učence, ki dosegajo prva mesta na tekmovanjih, a bi si nagrado zaslužili tudi dijaki, ki dosežejo izjemen uspeh na maturi. Matura ne pokaže le talenta, ampak tudi delovne navade, pridnost, posvečenost šoli ... In te lastnosti so po mojem mnenju na študiju in delovnem mestu kasneje celo bolj pomembne kot zgolj talent. Treba je tudi delati. In dijakom, ki so zares pridni, pa ne dobijo Zoisove štipendije je lahko zato resnično hudo. Razumem, da so ocene na posameznih šolah precej subjektivne narave, matura pa povsem jasno izloči (vsako leto enak delež) dijakov z odličnim znanjem, zato bi morala biti matura najpomembnejši kriterij za Zoisovo štipendijo, zlata matura pa bi mogla avtomatično dijaku zagotoviti štipendijo.

Sem pa tudi za to, da se kriteriji za ohranitev štipendije na fakultetah določajo glede na težavnost fakultete. Težavnost bi določili na osnovi povprečne ocene na maturi vseh vpisanih študentov v prvi letnik (na elektru, matematiki, fiziki, medicini, farmaciji, strojništvu, pravu...  so dijaki v povprečju z boljšimi uspehi iz srednje šole kot na marsikateri drugi fakulteti...) Glede na populacijo študentov pa bi potem med njimi izluščil nek delež študentov, glede na ocene, ki bi dobili štipendijo. Boljši kot bi bil začetni rezultat (tj. ocena iz mature), večji delež študentov na tej fakulteti bi dobilo Zoisovo štipendijo). Resnično ni enako težko imeti povprečja 9 na medicini ali pa na kakšnem "levem" faksu ... Če pa bi določili le nek delež študentov, ki bi bil na vseh fakultetah enak, ki bi dobili štipendijo pa tudi ne bi bilo pošteno, saj je jasno da je nek študij težji (se nanj vpišejo boljši) kot nek drug (se vpišejo v povprečju slabši iz srednje šole). Zato bi torej na fakultetah z vpisanimi boljšimi dijaki dobil večji delež Zoisovo štipendijo kot na fakultetah s slabšimi dijaki iz mature.

Po drugi strani se dogaja "beg možganov", ker dovolj delovnih mest za znanstvenike pri nas ni, država pa ne zna spodbuditi ostajanja takšnih kadrov doma. Že s finančno spodbudo ob študiju bi marsikomu polepšala življenje v Sloveniji in ga na ta način zadržala. Da povzamem, menim, da bi država morala več denarja nameniti talentiranim pa tudi pridnim marljivim študentom (za zlato maturo moraš biti tudi nekoliko nadarjen, medtem ko za pridobitev priznanj iz naravoslovnih tekmovanj moraš biti zares genij). Marljivi študenti so zagotovo tudi marljivi delavci, ki lahko veliko pripomorejo k razvoju družbe. Lp


Ključne besede Zoisova štipendija, štipendija, štipendiranje, ocene, zlata matura, spodbuda, dijaki, študenti
Kategorija: Visoko šolstvo in znanost


Zadnji komentarji:

Victorinox | 21.02.2017 | 18:05
Uvesti na fakultetah pogoj za ohranitev štipendije biti med recimo top 15-20% študentov v programu namesto povprečne ocene, saj ima na recimo FDV vsak lahko povprečno oceno 8,5+, na matematiki pa to ne uspe skoraj nikomur, sploh glede na to, da prvi letnik v prvem poskusu v celoti izdela manj kot četrtina študentov.
jxa | 15.02.2017 | 17:33
Kar se tiče tega, da bi štipendijo dobilo več maturantov ob prehodu iz srednje šole na fakultete, se popolnoma strinjam. Tudi sem mnenja, da je zlata matura štipendije vreden dosežek. To res ni lahko. Sam sem se zelo trudil za maturo, pa sem pisal 29 točk, tako da vem, da to ni lahko. Že število zlatih maturantov pove, da takih srečnežev (garačev in talentov) ni prav veliko, tudi zato jim privoščim Zoisovo štipendijo, saj so taki dijaki dobri na vseh področjih hkrati. Jaz sem tako bil odličen pri izbirnih (5 in 5), matematiki (8) in angleščini (7), pa porazen pri slovenščini (4), zato tiste, ki lahko odlične rezultate dosežejo na vseh področjih še posebej cenim in mislim, da morajo biti za takšne dosežke talentirani. Zato tudi zase menim, da v matematiki in angleščini nisem slab, sem pa šibek pri slovenščini, zato si štipendije morda ne zaslužim, čeprav bi jo tudi jaz rad dobil. Sem imel možnost na tekmovanjih iz matematike, a se povsem strinjam z Marjanom, ki pravi, da je pri matematiki konkurenca za priznanja res huda in je zato težko dobiti izjemen dosežek. Napako sem storil, da nisem izkoriščal "luknje" v sistemu, ki nagradi tudi tiste dijake, ki dosežejo priznanje na kakšnem "levem" tekmovanju. 

Kar se tiče pa tiste pripadnosti in tega, da bi zaradi štipendij mladi ostajali doma, pa se mi zdi malo "bosa" ideja. 

V večini pa kot rečeno predlog podpiram! Bravo!

Jure B | 15.02.2017 | 08:51
Tudi sam sem mnenja, da bi bilo potrebno omogočiti prejem štipendije širšemu krogu - tako študentov, kot dijakov.... in nisem mnenja, da "pridobitev" štipendije ne vpliva na "pripadnost državi" in nato želji, da ostaneš v lastni državi - ki je skrbela zate!
Prej boš imel moralno potrebo po vrniti tistemu, ki za tebe skrbi, kot pa tisti, ki je le stežka preživel, da je lahko študiral.
marjan97 | 14.02.2017 | 13:44
Po podatkih statističnega urada je bilo število Zoisovih štipendij leta 2008 med študenti 7264, leta  2014 (z letom 2014/15 so se pogoji zaostrili) pa le še 3624, kar je manj kot pol od števila iz 2008. Zdi se mi, da ja pri spodbujanju dobrih študentov, dijakov, škoda varčevati.
Da odgovorim še na beg možganov: res je, bolj so pomembne dobre službe, a vendar bi z nekaj denarja država lahko dala vedeti mladim, da ceni njihovo delo in talent, s tem pa bi se tudi odnos mladih do države morda nekoliko izboljšal. Večkrat se sliši: "še doštudiram, potem pa izginem iz te gnile države"... ni pa to bistvo seveda. 
DavidS | 14.02.2017 | 14:07
Ne verjamem, da bo kdo od mladih razmišljal na ta način.
"Sicer tu ni služb, v tujini pa lahko dobim za svoje delo boljše plačilo......ampak ker mi je država dala štipendijo, bom pa ostal doma".

Jaz cilj in smoter teh štipendij vidim predvsem v tem, da se izognemo situaciji, kjer nek sicer zelo nadarjen posameznik ne bi mogel priti do izraza zaradi pomanjkanja denarja.
marjan97 | 14.02.2017 | 14:23
Seveda, saj sem rekel, da to ni bistvo, je pa morda tudi ena stvar, ki se rahlo dotika področja
marjan97 | 14.02.2017 | 13:28
Pozdravljen, govoril sem o Zoisovih štipendijah za študente, torej o hudih kriterijih za pridobitev ob prehodu iz srednje šole na fakultete, ne obratno. A zlata matura pa ni izjemen dosežek? So zlati maturanti le piflarji? Verjemite, za zlato maturo mora biti dijak tudi precej nadpovprečno nadarjen - morda ne ozko le za eno področje (recimo nekdo, ki je super matematik, med najboljšimi 30 v državi, pa slabo piše esej), zlati maturanti pa pokažejo, da so dobri na zelo širokem področju (ni veliko takih, ki jim gre dobro matematika, angleščina in še pisanje eseja - mar dijak s sposobnostjo vseh treh, kljub temu da v nobeni vrlini od teh ni med top 30, ni nadarjen?). Kdor misli, da se lahko za najboljše ocene pri matematiki in angleščini na višjem nivoju in za esej iz slovenščine le "napifla", je res neumen. Torej pokazatelj talenta niso le tekmovanja. Še par let nazaj je bila zlata matura zadosten pogoj za pridobitev Zoisove štipendije in zares čudno, da so to ukinili. Razumljivo, če so varčevali, a danes, ko se vlada hvali s tem, da smo iz krize bi lahko spet nekaj več denarja namenila talentiranim in pridnim dijakom, študentom.
Simon Murgelj | 14.02.2017 | 15:35
Če povzamem (popravite me, če sem kaj narobe razumel):

Naj bodo zlati maturantje upravičeni do Zoisove štipendije. Sem ZA.
(Objavite predlog, ki enostavno predlaga le to, pa ga podprem).

Naj bo število študentov, ki je na neki fakulteti upravičeno do ohranitve Zoisove štipendije, pogojeno s povprečnim uspehom mature vpisanih v prvi letnik fakultete. Sem PROTI.

Osebno se na maturi nisem posebej potrudil, ker za to ni bilo neke potrebe. Na želeni fakulteti je bila namreč v preteklih letih nizka omejitev za vpis oz. je sploh ni bilo.
Če bi upoštevali drugi del vašega predloga, bi bilo na tej fakulteti manj upravičencev do ohranitve Zoisove štipendije. Zaradi nizke omejitve, ne pa zaradi same zahtevnosti fakultete.
Simon Murgelj | 14.02.2017 | 10:37
Nekaj podatkov iz šolskega leta 2014/15:
Dijaki v srednješolskem izobraževanju: 73.652
Zoisove štipendije, podeljene dijakom: 4.948

Torej je 6,7% dijakov prejemalo Zoisovo štipendijo.
Osebno sem sicer mislil, da je ta procent bližje 5%. Zoisova štipendija je namenjena šolarjem, ki dosegajo izjemne dosežke, torej so v zgornjih nekaj procentih med vsemi šolarji.

Kolikšen % je po vašem mnenju upravičen do prejemanja Zoisove štipendije?

Mimogrede: "beg možganov" se dogaja po tem, ko ljudje že uspešno doštudirajo, pa ne dobijo primerne službe. Rešitev je več (dobrih) služb, ne več štipendij.