Prijava z OpenID | Ste pozabili svoje geslo? | Registracija


Upoštevanje splošne olajšave in posebnih plajšav pri vseh dohodkih
 
robi2107
Ogledov: 684
Predlog poslan 20.01.2017
Z odzivom organa 20.03.2017
Zadnja sprememba 20.01.2017 11:43:38

  Predlog   Število glasov   Odziv pristojnega organa   Komentarji (2)   Popravki predloga  
moderator UKOM
Odziv objavljen: 20.03.2017

Odziv Ministrstva za finance

Obravnavani predlog za spremembe v sistemu obdavčevanja dohodkov fizičnih oseb z dohodnino sloni na predlaganih spremembah v sistemu zdravstvenega zavarovanja, ki so trenutno v javni obravnavi, in sicer se v navezavi z razširitvijo osnov za prispevke oziroma upoštevane pri določitvi zdravstvenega nadomestila tudi dohodkov, ki se obdavčujejo cedularno (obresti, dividende, najemnine, ..), predlaga, da se naj tudi pri teh dohodkih omogoči uveljavljanje splošne in posebnih olajšav pri dohodnini.

Uvodoma je treba poudariti, da gre v primeru novega Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju za predlog, ki je v pristojnosti Ministrstva za zdravje, in je v tem trenutku še v fazi javne obravnave. Namen te faze, da se odpre možnost za razpravo in se zbere odzive zainteresirane javnosti, kajti le s širokim družbenim, kot tudi političnim konsenzom, se lahko dosežejo in sprejmejo rešitve, ki bodo zasledovale temeljni cilj države – to pomeni zagotavljanje načela enakomerne in pravične porazdelitve javnofinančnih bremen ob javnofinančni vzdržnosti ter posledično tudi zagotovitev sprejemljivega nivoja socialne varnosti in hkrati pogojev gospodarskega razvoja in napredka nasploh. Nadaljnji koraki oziroma rešitve bodo sprejete, ko bodo ovrednoteni odzivi, prejeti v javni razpravi.

Ne glede na to kakšna odločitev bo sprejeta v zvezi s t.i. pasivnimi dohodki v sistemu obveznega zdravstvenega zavarovanja, pa je potrebno poudariti, da je navkljub podobnim vplivom prispevkov na gospodarski in siceršnji razvoj kot ga imajo davki na dohodek fizičnih oseb, treba pri vrednotenju teh vplivov upoštevati tudi vsebinsko razliko med davki in obveznimi prispevki za socialno varnost. Za razliko od davkov, ki so nenamenski in njihovo plačilo ni povezano s koristmi/pravicami, ki bi iz naslova plačila davka pripadali neposredno davčnemu zavezancu, gre pri prispevkih za socialno varnost pravzaprav za prispevke zavarovancev in njihovih delodajalcev za zagotavljanje točno določenih pravic. Upoštevaje navedeno, je prispevke za socialno varnost nujno treba obravnavati v kontekstu sistema socialne varnosti kot celote. Seveda pa je tudi pri oblikovanju ukrepov na tem področju potrebno zasledovati cilje zagotavljanja socialno tržnega gospodarstva ter ustrezne ravni socialne varnosti, ki temelji na načelih solidarnosti in pravične porazdelitve bremena.

Temeljno izhodišče obdavčitve dohodkov fizičnih oseb pa je v obdavčitev zajeti vsak dohodek fizičnih oseb, s čimer naj se doseže čim bolj enako davčno obravnavo dohodkov ter enakomernejšo razporeditev davčnih bremen med davčnimi zavezanci. Namen obdavčitve dohodkov fizičnih oseb je tudi v večji meri določiti obremenitev posameznikov glede na višino dohodka in osebne razmere, z upoštevanjem socialne komponente, pri tem pa slediti globalnemu načelu ter v obdavčitev zajeti vsak dohodek, ne glede na vir dohodka. Pri obdavčitvi dohodkov fizičnih oseb se zasleduje tudi davčna nevtralnost pri obdavčenju enake vrste dohodka. Načelo enakosti pred zakonom zakonodajalca zavezuje, da enaka oziroma podobna razmerja ureja (obravnava) enako. Zavezuje pa ga tudi k taki normativni različnosti, ki ustreza različnosti dejanskih stanj, ki jih ureja. Posebnosti ustavnega načela enakosti v davčnem pravu so v tem, da ima zakonodajalec pri izbiri davčnega predmeta, pri določitvi davčne osnove, davčne stopnje in davčnih oprostitev široko polje presoje, da pa mora pri izpeljavi sprejete odločitve spoštovati enakost v obremenitvi, ki je odsev splošnega načela enakosti v davčnem pravu, ter da te zahteve brez utemeljenega razloga ne more opustiti. Davčne ugodnosti so ustavno dopuščene, če spodbujajo družbeno-koristna ravnanja davčnih zavezancev (varstvo okolja, socialna varnost, zagotavljanje skupnih družbenih potreb in gospodarskega razvoja). Davki v sodobni družbi torej ne zasledujejo zgolj finančnih ciljev, ampak so davki tudi sredstvo ekonomske, socialne, demografske in drugih sorodnih politik, vendar vedno kot podporni ukrep drugim, primarnim politikam.

V okviru navedenih posebnih ciljev je bila z davčnim letom 2006 sprejeta velika konceptualna sprememba obdavčevanja dohodkov fizičnih oseb, in sicer se je prešlo iz koncepta sintetičnega obdavčevanja vseh dohodkov fizičnih oseb (ne glede na vrsto dohodka) z enim davkom (dohodnino) po progresivnih davčnih stopnja in ob upoštevanju davčnih olajšav, na koncept različne obravnave dohodkov glede na njihovo naravo. Aktivni dohodki (dohodki, doseženi z delom) se tako v načelu obdavčujejo preko letne davčne osnove, sintetično s progresivnimi davčnimi stopnjami in ob upoštevanju davčnih olajšav, medtem ko se pasivni dohodki (dohodki vezani na premoženje) v načelu obdavčujejo z dohodnino po proporcionalnih stopnji in brez upoštevanja davčnih olajšav. Do spremembe koncepta je prišlo na podlagi posameznih zavezancev kot tudi strokovne javnosti. Kritike so se nanašale predvsem na kompleksnost ureditve obdavčevanja dohodkov fizičnih oseb, administrativno zapletenost postopkov pobiranja davka in relativno visoko progresivnost dohodnine, predvsem glede obdavčitve pasivnih dohodkov. Z uvedbo proporcionalne davčne stopnje za obresti, dividende in dobičke iz kapitala, se naj bi pospešilo delovanje kapitalskih trgov in poenostavil sistem obdavčitve teh virov dohodnine in se znižala davčna obremenitev dohodkov iz naslova obresti, dividend in dobičkov iz kapitala zavezancem iz najvišjih davčnih razredov.

Glede na navedeno menimo, da predloga ni primerno podpreti, saj se navezuje na morebitne spremembe v sistemu obveznega zdravstvenega zavarovanja. Poleg tega pa posega v osnovne koncepte veljavnega sistema dohodnine, kar zahteva celovito reformo sistema in znaten odmik od ciljev javno finančne konsolidacije, ob pogoju, da se ne povzroči negativnih vplivov na trg kapitala.