Prijava z OpenID | Ste pozabili svoje geslo? | Registracija


Upoštevanje splošne olajšave in posebnih plajšav pri vseh dohodkih
 
robi2107
Ogledov: 523
Predlog poslan 20.01.2017
Z odzivom organa 20.03.2017
Zadnja sprememba 20.01.2017 11:43:38

  Predlog   Število glasov   Odziv pristojnega organa   Komentarji (2)   Popravki predloga  
Vladi predlagam, da če namerava kot osnovo za določanje prispevkov za dodatno zdravstveno zavarovanje upoštevati VSE dohodke (tudi obresti, dividende, najemnine..., kjer je sicer uveljavljena cedularna obdavčitev), naj bo potem dosledna in tudi pri teh dohodkih omogoči uveljavljanje olajšav, kakor jih omogoča pri dohodnini, v kolikor teh olajšav ni možno uveljaviti pri dohodkih iz dela, ki so obdavčeni z dohodnino (plača, regres, avtorski honorarji...).
Ključne besede
Kategorija: Davki in finance


Zadnji komentarji:

Zdenc | 02.02.2017 | 07:42
Super napisano.
Nekako se mi zdi, da 3/4 vlade skupaj z ministrico o tem ne ve toliko kot avtor tega predloga.
robi2107 | 01.02.2017 | 12:04
"Zdravstvena reforma" je z novimi razkritji, ki jih je Kolarjeva lepo zamolčala, dejansko postala "davčna reforma". Govorila je o tem, da bodo pasivni dohodki upoštevani pri določanju osnove za določitev višine novega obveznega nadomestila, ki bo nadomestilo dosedanje dopolnilno zdravstveno zavarovanje, zamolčala pa ja bistveno. Namreč, da bodo ti dohodki, ki so sicer obdavčeni cedularno (dokončno), po novem "obdavčeni" še z 6,36% prispevkom za obvezno zdravstveno zavarovanje.

S tem je postala narava teh prihodkov (dividende, najemnine, obresti) z vidika obdavčitve še bolj podobna aktivnim prihodkom, ki so sicer obdavčeni z dohodnino (plače, regres, avtorski honorarji...). Obstaja pa bistvena razlika: pri aktivnih dohodkih lahko prejemnik teh dohodkov uveljavlja splošno olajšavo in še olajšavo za vzdrževane družinske člane, pri pasivnih dohodkih pa te možnosti nima. To pomeni, da lahko nekdo, ki prejema plačo, neobdavčeno zasluži npr.:

- 6.519,82 eur, v kolikor njegova letna bruto plača ne preseže 11.166,37 eur,
- 2.436,92 eur za prvega vzdrževanega otroka (in potem še za ostale, če jih je več),
- 2.436,92 eur za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana (npr. partnerja brez zaposlitve)

Iz povedanega izhaja, da bi torej nekdo, ki v enem letu prejme plačo, ki ne preseže 11.166,37 eur, ves ta prihodek lahko zaslužil neobdavčeno, saj bi lahko za celoten znesek uveljavil omenjene olajšave (te celo za 227,29 eur presežejo omenjeni prihodek). Plačal pa bo seveda prispevke, mdr. prispevek za zdravstveno zavarovanje v višini 710,18 eur, ter druge prispevke, npr. prispevek za PIZ, vendar pa mu bo tekla tudi delovna doba.

Na drugi strani pa bo nekdo, ki ne prejema niti plače niti katerega koli drugega aktivnega prihodka, prejema pa enak dohodek, torej 11.166,37 eur iz naslova pasivnih dohodkov, plačal različno velike prispevke za zdravstveno zavarovanje (enako, kot prejemnik aktivnih dohodkov), poleg tega pa še davek na te dohodke (odvisno od vrste "pasivne" osnove). 

Denimo, da bi prejel toliko dividend (kar je dejansko nemogoče, pa vendar). V tem primeru bi plačal 710,18 eur prispevkov za ZZ, poleg tega pa še davek v višini 2.791,59 eur (25% od 11.166,37 eur). Če bi davek obračunali samo od osnove, zmanjšane za plačane prispevke (tako, kot to velja v primeru plače), pa bi ta davek znašal 2.614,05 eur.

Če bi toliko prejel iz naslova prihodkov od oddajanja premoženja v najem (najemnin), bi zopet plačal 710,18 eur prispevka za ZZ (oziroma 639,16 eur, če bi prispevek obračunali le od 90% prejete najemnine, kolikor znaša tudi osnova za obdavčitev), poleg tega pa še davek v višini 2.512,43 eur (efektivna davčna stopnja za tovrstne prihodke znaša 22,5%), ali pa morda 2.352,64 eur, če bi znesek prejetih najemnin zmanjšali za plačane prispevke za ZZ v višini 710,18 eur.

Da bo vsa stvar okoli najemnin še bolj absurdna, je treba povedati, da so dohodki iz prenosa premoženjski pravic (patenti, licence..), ki so po naravi skoraj identični prihodkom od oddajanja premoženja v najem, še vedno uvrščeni v skupino aktivnih prihodkov, ki so obdavčeni z dohodnino in na katere je možno uveljavljati olajšave.

Če pa bi 11.166,37 eur prejel iz naslova obresti (kar je pri trenutni obrestni meri zopet utopija), bi prav tako plačal 710,18 eur prispevka za ZZ (oziroma 646,58 eur, če bi pri obračunu prispevka osnovo zmanjšali za 1.000,00 eur, kolikor sicer lahko neobdavčeno zaslužimo iz naslova obresti), poleg tega pa še davek v višini 2.541,59 eur (25% od 10.166,37 eur).

Iz vseh zgornjih primerov je razvidno, da vlada vseh prejemnikov različnih prihodkov ne obravnava enako in so nekateri postavljeni v izrazito diskriminiran položaj. Medtem, ko bo nekdo, ki prejema plačo, regres... do najnižjega cenzusa lahko uveljavil olajšave in ne bo plačal nobenega davka, bo nekdo, ki prejema pasivne dohodke (ne pa aktivnih), plačal od cca. 2.300 do 2.800 eur davka.

Če torej vlada namerava tudi pasivne dohodke obremeniti s 6,36% za zdravstveno zavarovanje, (tako, kot so sedaj obremenjeni aktivni prihodki), naj potem te prihodke izenači tudi z vidika uveljavljanja olajšav. V praksi to pomeni, da naj ukine cedularnost pasivnih dohodkov in jih ponovno obravnava kot prihodke, ki so obdavčeni po dohodninski lestvici.

Tudi sicer je naš davčni sistem en sam kaos. Nešteto različnih olajšav, stopenj... Vse to zmanjšuje preglednost davčnega sistema in postavlja prejemnike različnih prihodkov v izrazito neenak položaj.

Upoštevanje dohodkov pri določanju zdravstvenih prispevkov

Vladi predlagam, da če namerava kot osnovo za določanje prispevkov za dodatno zdravstveno zavarovanje upoštevati VSE dohodke (tudi obresti, dividende, najemnine...), naj bo potem dosledna in tudi pri teh dohodkih omogoči uveljavljanje olajšav, kakor jih omogoča pri dohodnini.

Upoštevanje dohodkov pri določanju zdravstvenih prispevkov

Vladi predlagam, da če namerava kot osnovo za določanje prispevkov za dodatno zdravstveno zavarovanje upoštevati VSE dohodke (tudi obresti, dividende, najemnine..., kjer je sicer uveljavljena cedularna obdavčitev), naj bo potem dosledna in tudi pri teh dohodkih omogoči uveljavljanje olajšav, kakor jih omogoča pri dohodnini, v kolikor teh olajšav ni možno uveljaviti pri dohodkih iz dela, ki so obdavčeni z dohodnino (plača, regres, avtorski honorarji...).