Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Dovoljenje "filtriranja" enoslednim motornim vozilom

4872 OGLEDOV 9 KOMENTARJEV

Marsikje na svetu lahko enosledna motorna vozila (v nad. motorji) vozijo tudi med oz. ob dvoslednih vozilih (v nad. avtomobilih), v kolikor je za to dovolj prostora. To je povsem zakonito npr. v Združenem kraljestvu in v ameriški zvezni državi Kaliforniji, tolerirano npr. v Franciji, Nemčiji in Italiji, delno zakonito (v določenih situacijah - npr. ob stoječem prometu na avtocesti) pa je npr. v Avstriji in tudi pri nas (4. odstavek 53. člena ZPrCP). Predlagam, da se uzakoni vožnja med pasovi oz. deljenje voznega pasu z drugim motornim vozilom, ko je za to dovolj prostora in ko promet teče s hitrostjo nižjo od 30 km/h, pri čemer je najvišja dovoljena razlika v hitrosti 15 km/h. Varnostni aspekti Raziskava UC Berkeley - Motorcycle Lane-splitting and Safety in California

Raziskovalci na prestižni ameriški univerzi UC Berkeley so analizirali varnostne aspekte te prometne prakse in ugotovili, da motoristi, ki se poslužujejo "filtriranja" v primerjavi z drugimi motoristi "pogosteje vozijo med tednom in v urah, ko ljudje potujejo v službo oz. iz nje, da uporabljajo boljše čelade in vozijo pri nižjih hitrostih. Pri teh motoristih je nižja tudi verjetnost, da so uživali alkohol in da so imeli sopotnika. Motoristi, so bili v nesrečah med filtriranjem veliko redkeje poškodovani. Bistveno redkeje so utrpeli poškodbe glave, trupa, udov ali celo smrtonosne poškodbe, kot motoristi v ostalih nesrečah." (Rice et al., str. 16). Samo filtriranje torej ne povzroča bistveno višje nevarnosti, sploh če upoštevamo, da so rezultati zaznali isto nizko stopnjo poškodb vse do hitrosti prometa 50 milj na uro (ca. 80 km/h) in ob relativni višji hitrosti filtrirajočih motoristov do 15 milj na uro (ca. 25 km/h), kar je bistveno več od predlagane. Anekdotne izkušnje motoristov iz krajev, kjer je to dovoljeno, kažejo na to, da se motoristi zaradi te možnosti počutijo bistveno varnejše, saj s filtriranjem bistveno zmanjšajo verjetnost naleta od zadaj, ki je za motorista bistveno nevarnejša nesreča kot za avtomobilista. To izkušnjo potrjuje tudi študija iz leta 2011, ki ugotavlja, da kalifornijski motoristi doživijo znatno manj smrtonosnih naletov od zadaj kot motoristi v drugih zveznih državah.

Učinkovitostni aspekti Raziskava belgijske raziskovalne institucije Transport & Mobility Leuven - Commuting by Motorcycle: Impact Analysis

Ob analizi prometa na cestnem odseku, ki je podvržen vsakodnevnim prometnim konicam, so s pomočjo simulacij ugotovili, da bi zamenjava zgolj 10 odstotkov avtomobilov za motorje zmanjšalo v zastojih izgubljen čas za 63 odstotkov. To seveda pomeni tudi bistveno manj onesnaževanja okolja z izpušnimi plini. Študija učinkovitosti filtriranja sicer izrecno ne analizira, vendar omenja, da "ob ustavitvi prometa lahko predvidevamo, da bodo vsi motoristi vozili med dvema pasovoma".

Zdravorazumski aspekti

V nasprotju z avtomobilisti, motoristi niso obdani s klimatiziranim/ventiliranim oz. ogrevanim prostorom. Ob toplih dnevih vročina, v hladnih pa mraz tako motoriste dodatno izčrpava, kar vodi k zmanjšanju prometne varnosti tako za njih kot za ostale. V nasprotju z avtomobili je veliko motorjev zračno hlajenih, kar pomeni, da jih hladi tok zraka čez motor, do katerega pa prihaja le med vožnjo. Stanje oz. izredno počasno premikanje v prometnih konicah v toplih dnevih tako skoraj zagotavlja pregretje motorja, kar le še doprinaša k težavi iz prejšnjega odstavka.

Zaključek

Filtriranje je tehnika, ki se je poslužuje marsikateri motorist že dandanes. Včasih jih Policija za to oglobi, včasih jim policijski motorist celo utira pot. Študija svetovno priznane fakultete UC Berkeley kaže, da je filtriranje pravzaprav znatno manj nevarno od zgolj navadne vožnje motorja. Študija belgijske ustanove, ki jo je ustanovila leuvenska univerza KU Leuven, kaže, da bi lahko s spodbujanjem zamenjave dvoslednih vozil za enosledne bistveno izboljšali pretok prometa ob prometnih konicah in posledično zmanjšali tudi onesnaženje zraka. Seveda lahko v ta namen poleg filtriranja po zgledu Avstrije uvedemo tudi dovoljenje vožnje motorjev do 125 cc z izpitom B-kategorije po 6 praktičnih šolskih urah v avtošoli in vsaj 5 letih neprekinjenega posedovanja izpita B-kategorije (s podobnimi pogoji to dovoljenje poznajo tudi na Portugalskem, Češkem, v Italiji in Latviji). Tako anekdotne izkušnje kot tudi dejanska raziskava kažejo na to, da se s filtriranjem lahko zmanjša število smrtnih žrtev zaradi nepazljivosti voznikov.

Vse navedeno so razlogi, zaradi katerih menim, da gre za zadevo, ki si zasluži obravnavo in uvedbo v slovenske cestnoprometne predpise.

18 glasov

11 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR B benF86 7 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


20. 3. 2017

Odziv Ministrstva za infrastrukturo

Določba četrtega odstavka 53. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 82/13 – uradno prečiščeno besedilo in 68/16) omogoča, da lahko voznik enoslednega vozila s primerno hitrostjo in pazljivostjo vozi mimo ustavljenega vozila ali kolone vozil po desni strani, razen, kadar so se vozila v koloni ustavila pred križiščem.

Predlagano določbo, ki bi dovoljevala vožnjo mimo dvoslednih vozil samo v primerih, ko promet poteka s hitrostjo do 30 km/h, vozniki enoslednih motornih vozil pa bi lahko vozili s hitrostjo, ki bi bila lahko višja do 15 km/h, bi bilo v praksi skoraj nemogoče nadzirati, bistveno pa ne odstopa od veljavne ureditve.

Za varno udeležbo v prometu praviloma potrebujejo motorna vozila prometni pas v celotni širini. Vožnja med ustavljenimi ali počasi premikajočimi vozili na istem prometnem pasu lahko predstavlja prometno-varnostno tveganje, zaradi česar lahko pride do prometne nesreče. Predlagana zakonska ureditev nima samo prednosti, ampak tudi negativno vpliva na prometno varnost.

Podobno ureditev, kot jo imamo v Sloveniji, je v veljavi tudi v sosednjih državah.

Iz navedenih razlogov, Ministrstvo za infrastrukturo predloga sprememb prometnih pravil ne podpira.

Priloge:

Komentarji