Prijava z OpenID | Ste pozabili svoje geslo? | Registracija


Dovoljenje "filtriranja" enoslednim motornim vozilom
 
benF86
Ogledov: 1152
Predlog poslan 09.01.2017
Z odzivom organa 20.03.2017
Zadnja sprememba 09.01.2017 07:53:18

  Predlog   Število glasov   Odziv pristojnega organa   Komentarji (9)  

Marsikje na svetu lahko enosledna motorna vozila (v nad. motorji) vozijo tudi med oz. ob dvoslednih vozilih (v nad. avtomobilih), v kolikor je za to dovolj prostora.

To je povsem zakonito npr. v Združenem kraljestvu in v ameriški zvezni državi Kaliforniji, tolerirano npr. v Franciji, Nemčiji in Italiji, delno zakonito (v določenih situacijah - npr. ob stoječem prometu na avtocesti) pa je npr. v Avstriji in tudi pri nas (4. odstavek 53. člena ZPrCP).

Predlagam, da se uzakoni vožnja med pasovi oz. deljenje voznega pasu z drugim motornim vozilom, ko je za to dovolj prostora in ko promet teče s hitrostjo nižjo od 30 km/h, pri čemer je najvišja dovoljena razlika v hitrosti 15 km/h.

Varnostni aspekti

Raziskava UC Berkeley - Motorcycle Lane-splitting and Safety in California

Raziskovalci na prestižni ameriški univerzi UC Berkeley so analizirali varnostne aspekte te prometne prakse in ugotovili, da motoristi, ki se poslužujejo "filtriranja" v primerjavi z drugimi motoristi "pogosteje vozijo med tednom in v urah, ko ljudje potujejo v službo oz. iz nje, da uporabljajo boljše čelade in vozijo pri nižjih hitrostih. Pri teh motoristih je nižja tudi verjetnost, da so uživali alkohol in da so imeli sopotnika. Motoristi, so bili v nesrečah med filtriranjem veliko redkeje poškodovani. Bistveno redkeje so utrpeli poškodbe glave, trupa, udov ali celo smrtonosne poškodbe, kot motoristi v ostalih nesrečah." (Rice et al., str. 16). Samo filtriranje torej ne povzroča bistveno višje nevarnosti, sploh če upoštevamo, da so rezultati zaznali isto nizko stopnjo poškodb vse do hitrosti prometa 50 milj na uro (ca. 80 km/h) in ob relativni višji hitrosti filtrirajočih motoristov do 15 milj na uro (ca. 25 km/h), kar je bistveno več od predlagane.

Anekdotne izkušnje motoristov iz krajev, kjer je to dovoljeno, kažejo na to, da se motoristi zaradi te možnosti počutijo bistveno varnejše, saj s filtriranjem bistveno zmanjšajo verjetnost naleta od zadaj, ki je za motorista bistveno nevarnejša nesreča kot za avtomobilista. To izkušnjo potrjuje tudi študija iz leta 2011, ki ugotavlja, da kalifornijski motoristi doživijo znatno manj smrtonosnih naletov od zadaj kot motoristi v drugih zveznih državah.


Učinkovitostni aspekti

Raziskava belgijske raziskovalne institucije Transport & Mobility Leuven - Commuting by Motorcycle: Impact Analysis

Ob analizi prometa na cestnem odseku, ki je podvržen vsakodnevnim prometnim konicam, so s pomočjo simulacij ugotovili, da bi zamenjava zgolj 10 odstotkov avtomobilov za motorje zmanjšalo v zastojih izgubljen čas za 63 odstotkov. To seveda pomeni tudi bistveno manj onesnaževanja okolja z izpušnimi plini. Študija učinkovitosti filtriranja sicer izrecno ne analizira, vendar omenja, da "ob ustavitvi prometa lahko predvidevamo, da bodo vsi motoristi vozili med dvema pasovoma". 


Zdravorazumski aspekti
 

V nasprotju z avtomobilisti, motoristi niso obdani s klimatiziranim/ventiliranim oz. ogrevanim prostorom. Ob toplih dnevih vročina, v hladnih pa mraz tako motoriste dodatno izčrpava, kar vodi k zmanjšanju prometne varnosti tako za njih kot za ostale.

V nasprotju z avtomobili je veliko motorjev zračno hlajenih, kar pomeni, da jih hladi tok zraka čez motor, do katerega pa prihaja le med vožnjo. Stanje oz. izredno počasno premikanje v prometnih konicah v toplih dnevih tako skoraj zagotavlja pregretje motorja, kar le še doprinaša k težavi iz prejšnjega odstavka.

 

Zaključek


Filtriranje je tehnika, ki se je poslužuje marsikateri motorist že dandanes. Včasih jih Policija za to oglobi, včasih jim policijski motorist celo utira pot.

Študija svetovno priznane fakultete UC Berkeley kaže, da je filtriranje pravzaprav znatno manj nevarno od zgolj navadne vožnje motorja.

Študija belgijske ustanove, ki jo je ustanovila leuvenska univerza KU Leuven, kaže, da bi lahko s spodbujanjem zamenjave dvoslednih vozil za enosledne bistveno izboljšali pretok prometa ob prometnih konicah in posledično zmanjšali tudi onesnaženje zraka. Seveda lahko v ta namen poleg filtriranja po zgledu Avstrije uvedemo tudi dovoljenje vožnje motorjev do 125 cc z izpitom B-kategorije po 6 praktičnih šolskih urah v avtošoli in vsaj 5 letih neprekinjenega posedovanja izpita B-kategorije (s podobnimi pogoji to dovoljenje poznajo tudi na Portugalskem, Češkem, v Italiji in Latviji).

Tako anekdotne izkušnje kot tudi dejanska raziskava kažejo na to, da se s filtriranjem lahko zmanjša število smrtnih žrtev zaradi nepazljivosti voznikov.

Vse navedeno so razlogi, zaradi katerih menim, da gre za zadevo, ki si zasluži obravnavo in uvedbo v slovenske cestnoprometne predpise.

 


Ključne besede filtriranje, lane-splitting, filtering, vožnja mimo, motociklizem, motor, motorji, cestnoprometni predpisi
Kategorija: Promet


Zadnji komentarji:

albrehti | 22.03.2017 | 09:04
Uzakoniti nekaj, kar se že tako dogaja v praksi? Nič ne bi imel proti, če bi vozniki enoslednih motornih vozil to spoštovali (največja razlika 15 km/h, če je dovolj prostora ...). Je pa v praksi ravno nasprotno. Arogantnost voznikov enoslednih motornih vozil (motoristov) predstavlja stalno nevarnost v prometu. Tako za njih same, kot tudi za ostale udeležence v prometu.
Omejitev hitrosti za njih ni! Nemalokrat je slišati, da je voznik vozila izsilil prednost vmotoristu. Pa ja da ne. Se zgodi tudi to, samo največkrat je prevelika hitros motoristov krivaza ta izsiljevanja.
DonRobCo | 12.01.2017 | 09:29
 
Predlog je dober, smiselen in koristen.
Cas je ze, da tudi nasi Avtomobilisti spoznajo, da niso edini zveličavni objekt na cesti. 
In se jim mora vse umikat in bezat pred njimi.
Podobno kot je s pesci, kjer bi jih najrajs kar povozil, se obansajo do motoristov.
Na zalost se pri nas iz avta mnogo premalo gleda levo in desno, ne samo na vecpasovnih cesta, tudi pri zavijanju.
Motor je neprimerno bolj okreten in ozji.  
S tem predlogom bi samo uzakonili smiselnost pocetja, ki na koncu vendarle prispeva k vecji varnosti v prometu.
anekdota | 13.01.2017 | 18:34 Prikaži
 
Dobro napisano; predvsem kar se tiče odnosa avtomobilistov do drugih v prometu. lp
DavidS | 11.01.2017 | 08:58
Jaz se s tem ne strinjam. Če se to uzakoni, potem je recimo voznik avtomobila kriv, če podre motorista, ki se vozi vzporedno z njim na njegovem voznem pasu. 

Pri prometu v strnjeni koloni, ki pogosto spreminja hitrost, je pomembno, da smo osredotočeni na dogajanje pred seboj in nisem prepričan, da obveza spremljanja dogajanja ob vozilu ne bi zmanjšala spremljanja prometa spredaj.

Sem pa za, da se zakonsko uredi, da se filtriranje dovoli "na lastno odgovornost"....torej, globe za to ni, v primeru da se zgodi nesreča pa je kriv tisti, ki se filtrira.
DavidS | 12.01.2017 | 08:59
Smiselno razmišljanje, žal pri nas to ni "manjša" modifikacija, če policija niti posnetkov DARSa ne more uporabiti recimo za sankcioniranje tistih, ki ob nevihtah parkirajo v tunelih in pod nadvozi na avtocesti.
benF86 | 12.01.2017 | 00:02
Pravzaprav ni slaba ideja, je pa potrebna manjse modifikacije - filtriranje bi lahko dovolili zgolj motoristom, ki bi bili opremljeni s kamero in GPS napravo, ki bi belezila cas in lokacijo, kar tako ali tako podpira ze vsak telefon.

Tako bi zlahka videli, ali je bil kriv sofer, ker je zacel z menjavo pasu brez pravilnega signaliziranja, ali motorist, ker je peljal prehitro, da bi lahko reagiral.

Poleg tega bi bilo mogoce dolociti tudi, da motorist ne sme dalj casa voziti vzdolz drugega vozila, ampak zgolj najkrajsi mogoci cas, da ga prehiti.

Popolnega prenosa odgovornosti na motoriste pa si ne moremo privosciti, saj bi pri slovenski vozniski kulturi marsikdo, ki bi stal v zastoju in bi videl prihajajocega motorista, najbrz zanalasc v zadnjem trenutku motoristu zaprl pot, saj navsezadnje ne bi bil kriv nicesar. Skratka s tem bi soferjem dobesedno dali moznost uboja brez posledic. In ce se motorist se lahko izogne avtomobilistu, ki ga spregleda, razen ce je trenutek resnicno nesrecen, v primeru namernega zaprtja poti v zadnjem trenutku nima niti najmanjse moznosti.
hales | 13.02.2017 | 20:58
"Pri prometu v strnjeni koloni, ki pogosto spreminja hitrost, je pomembno, da smo osredotočeni na dogajanje pred seboj in nisem prepričan, da obveza spremljanja dogajanja ob vozilu ne bi zmanjšala spremljanja prometa spredaj."

Med vožnjo je potrebno biti pozoren na dogajanje pred seboj, za sabo in ob sebi. Nenehno.

Seveda se največ pozornosti nameni pred sabo. Ampak če za sabo vidite npr motorista, čez nekaj sekund pa ga ni več za vami, je vredno pogledati, če se nahaja ob vašem avtu.

Torej bodite pozorni na vse smeri.
Ivan Peter Benko | 11.01.2017 | 08:07
Predlog ni sprejemljiv, ker ne upošteva bočne varnostne razdalje in vozne površine niso dovolj široke za predlagani način prometa z motornimi vozili. Bočna varnostna razdalja ni isto kot zaporedna varnostna razdalja.
benF86 | 11.01.2017 | 23:56
Vec motoristov umre zaradi zaporedne varnostne razdalje zaradi naleta od zadaj, ker jih soferji nekako spregledajo, kot od filtriranja.