Prijava z OpenID | Ste pozabili svoje geslo? | Registracija


Uporaba slovenskega knjižnega jezika v sinhronizaranih risankah, filmih,...
 
bineha
Ogledov: 3726
Predlog poslan 21.11.2016
Z odzivom organa 24.01.2017
Zadnja sprememba 21.11.2016 19:06:22

  Predlog   Število glasov   Odziv pristojnega organa   Komentarji (25)  
ahac36 nuncij | 22.11.2016 | 10:39
Jezik je živa tvorba in čez 100 let bo knjižna slovenščina verjetno nekaj povsem drugega kot je bila pred 100 leti. Tudi narečni govor se spreminja in to zelo. Če primerjaš neko narečje danes ali pred 30. leti je razlika skoraj kot med kitajščino in japonščino :)  
DavidS | 22.11.2016 | 11:21
Saj ni nihče predlagal, da se sinhronizacija opravi v slovenskem knjižnem jeziku izpred 100 let.

Kaj je knjižni jezik danes in kaj je danes narečje pa menda lahko ločimo?
ahac36 nuncij | 22.11.2016 | 19:57 Prikaži
Kaj je knjižni jezik se nista mogla zmeniti niti Toporišič in Breda Pogorevc, zato dvomim "da se ve, kaj knjižni jezik je". In če bi dobro prebrali predlog, bi videli da se nanaša tudi na narečja, ki naj bi jih bilo po avtorjevem mnenju treba podnaslavljati. Moja teza pa je, da danes to ni več potrebno, saj se narečja le malo razlikujejo od "ljubljanskega govora".  
DavidS | 23.11.2016 | 08:23
Vaša teza je popolnoma zgrešena, ker se nekatera narečja močno razlikujejo od ljubljanščine.
bineha | 23.11.2016 | 13:33
Ne gre za ljubljanščino, prekmurščino, ali katero drugo narečje. Omenjena risanka in film služita zgolj kot primer. Mišljeno je bilo, da če se uporabljajo podnapisi za eno narečje bi se morali uporabljati za vsa narečja. Popolnoma mi je jasno da vsi ne razumejo radgonskega narečja (Petelinji zjatrk), me pa zelo moti, da se od vseh pričakuje, da razumejo npr. ljubljansko ali katero koli drugo narečje. Gre za enakopravnost, če se uporablja za eno, naj se uporablja za vse. Risanke pa absolutno v knjižnem jeziku, da se otroci že od malega lahko učijo knjižni jezik.
ahac36 nuncij | 23.11.2016 | 18:24 Prikaži
Menim, da je vaša teza popolnoma zgrešena in se nobeno narečje bistveno ne razlikuje od "ljubljanščine".
DavidS | 23.11.2016 | 23:12
Pojdite v Lendavo ali na Goričko in se s tamkajšnjimi prebivalci pogovorite v lokalnem narečju.
Morda vam bo odprlo oči glede tega...

Sicer pa....če so narečja res tako podobna eno drugemu, zakaj so potem potrebni podnapisi v Petelinjem zajtrku? :)
ahac36 nuncij | 24.11.2016 | 16:15
Podnapisi so mogoče potrebni zato, ker niso govorili v narečju, ampak "arhaičnem" narečju. In danes res ni nobena težava razumeti govora mladine iz Lendave ali kateregakoli drugega kraja. Vsaj jaz takšnih težav nimam.
DavidS | 24.11.2016 | 17:55
Nekako imam občutek, da kot narečje dojemate govorico, ki jo prebivalec drugega konca Slovenije uporablja ko pride v vašo kotlino.

V Petelinjem zajtrku ni bilo nič kaj arhaičnega. Tako se v tistih krajih govori. Pa je jezik v tem filmu veliko bližje knjižni slovenščini kot v Prekmurju, še posebej v krajih blizu madžarske meje.
ahac36 nuncij | 26.11.2016 | 09:36
Torej je po vašem narečje pomeni govor, ki je bil v uporabi pred pol stoletja, to kar se danes govori pa je "govorica"? Po vašem bo torej tudi leta 2500 prekmursko narečje le tisto, ki se je uporabljalo leta 1900?

Slučajno nisem iz "kotline" ampak skrajnega zahodnega dela države in dobro vem, kako so ljudje govorili pred 30. leti in kako govorijo danes. Normalno razgledan človek danes ne potrebuje podnapisov za nobeno živo narečje.
Barbara Győrfi | 30.11.2016 | 14:54
V Petelinjem zajtrku ni bilo nobenega arhaičnega jezika, bil je radgonski dialekt (kot del štajerskega), Vlado Novak ga je govoril odlično, Pia Zemljič malo slabše, a še vedno solidno, ni bilo moteče. Mogoče se Ahac spomni kakšnih prekmurskih nadaljevank in filmov, tam pa so včasih res flancali z arhaizmi, pesnikovali so kot v času Mikloša Küzmiča. Če pa bi Ahac slišal Goričance, pa bi pri nekaterih besedah človek res potreboval podnapise, verjetno nisem edina, pa sem Prekmurka. Goričanščina, that is something! :-)
mateja sabo | 23.11.2016 | 19:51
Uporabljajte cim vec pravilnega slovenskega knjiznega jezika, pazite na pravilno naglasevanje! Ce se ne bo sinhroniziralo v materni jezik, se lahko zgodi, da bo slovenscina kmalu izumrla, kar bi bila gromozanska skoda. Naj bodo Nemci pri tem za zgled. Uporaba nasih stevilnih  narecij je izredno dobrodosla, poskrbite prosim le za podnapise pri tistih, ki menite, da jih vsi ne bi razumeli. Raznolikost je pestrost, imamo bogato kulturo, zato jo ohranjajmo. Spostujmo slovenscino, pazimo pri pretirani uporabi tujk v medijih in naj nasi arhaizmi tudi dobijo spet svojo mesto kot je npr. OSTI JAREJ- OJ-POZDRAV, ki pomeni ostani zdrav/cil/mlad in mocan. To se mi zdi cudovito ljudsko izrocilo. Zelela bi si, da se vec pogovarjamo o nasih koreninah, praslovanscini in povezavi z sanskrtom , latinscino in ostalimi prajeziki. Ucimo otroke pravilne slovenscine ze zgodaj v otrostvu in ne spreminjajmo/pozabljajmo stevilnih besed ali besednih zvez ter pregovorov. Hvala za razumevanje in lep pozdrav
b.l | 30.11.2016 | 07:16
Za začetek bi bilo dobro, da uporabite šumnike.
Barbara Győrfi | 30.11.2016 | 15:03
Se strinjam, za začetek uporabite šumnika, pa kakšnega zgodovinarja boste morali prositi za pomoč. Pri pozdravu, ki ste ga zapisali - verjetno ste ga pobrali iz Tomažičeve knjige - gre samo za venetsko teorijo, brez kakršnihkoli zgodovinskih dokazov, vendar je lepa teorija, vse se zdi preprosto in logično, zato se je tako razpasla in učinkuje kot tisočkrat povedana laž.. Ponavljam, dokazov ni. Raje se držimo slovenščine, takšne kot jo poznamo in takšne, ki je ohranjena v zanesljivih dokumentih iz naše preteklosti.
opazovalka | 24.11.2016 | 07:17
Očitno se bomo morali res pošteno boriti, da ne bo slovenski jezik izumrl. Na fakultetah si tako želijo predavanj zgolj v angleščini... naši predstavniki države v tujini govorijo v angleščini -  joj joj kam nas bo to pripeljalo?
ahac36 nuncij | 24.11.2016 | 16:17
Če je jezik živ, ne bo izumrl. Če pa bomo umetno preprečevali razvoj jezika, bo pa zagotovo izumrl. 
ahac36 nuncij | 24.11.2016 | 16:18
Če je jezik živ, ne bo izumrl. Če pa bomo umetno preprečevali razvoj jezika, bo pa zagotovo izumrl. 
vferfila | 24.11.2016 | 10:54
Zakaj sinhronizirati? Podnapisi (v knjižni slovenščini, seveda) prisilijo, da se naučiš brati. Poslušanje tujega jezika v hkratnem prevodu je tudi zanimivo in poučno. Pa kaj bi s tem. To je zgodovina.
DavidS | 24.11.2016 | 17:58
Pri filmih se strinjam, sinhronizacija velikorat pomeni izgubo določenega dela filma. Nekaterih stvari preprosto ni možno prevesti, prav tako je seveda vprašljiva kakovost samega prevoda ker so prevajalci kot vsi ostali poklici - nekateri so zelo dobri, drugi neverjetno zanič.

Pri risankah pa je to stvar praktičnosti - ciljno občinstvo v veliki meri ne zna brati, in je sinhronizacija zelo dobrodošla.
bombon | 24.11.2016 | 20:05
Se strinjam s predlogom in sem nameraval tudi sam napisati podobnega, z dodatkom, da bi pogoj uporabe knjižnega jezika veljal povsod, kjer so v igri javna sredstva.
Nekateri sinhronizirani risani filmi so izmaličeni z ljubljansko spakedravščino, s čemer se potem posiljuje mlajše otroke, ki so ciljno občinstvo. Primer takšne izmaličene sinhronizacije so risani filmi ledena doba.
trdoleska | 07.12.2016 | 08:26
Sem glasoval za. Narečje me v risankah ne moti. Tudi to je slovenski jezik. Ni knjižni, je pa slovenski. Moti pa me, da niti narečja niso pravilna. Sinhronizacije so skropocalo afnanja jezika, ki zaradi tempa in varčevanja denarja niso kvalitetno niti prevedena. Tako lahko iz besednih zvez (ne glede na to, ali so v narečju ali ne) ugotoviš, kako je bil izvirnik, ki se v slovenščini tako sploh ne uporablja.
Samo primer, ki se ga takoj spomnim.
O, fant! - Oh, boy!
Andrej Pirman | 10.12.2016 | 11:55
 
Defintivno sem ZA, bi pa dodal še morebitno obvezo privatnim ponudnikom javno dostopnega materiala (medijem, založnikom...), naj pod mogoče tudi finančno odgovornostjo skrbijo za uporabo knjižnega jezika, predvsem:

- za UPORABO RODILNIKA, česar se praviloma najmanj držijo pri informativnih oddajah POP TV in KANAL A,

- za UPORABO SLOVENSKIH BESEDNIH ZVEZ, kjer prevajalske hiše prevečkrat uporabljajo posiljene tujke, na primer "Shut up!" prevajajo s čisto hrvaščino kot "Zaveži!", namesto da bi uporabili lepo slovensko besedo "Utihni!"

Drugače pa glede NAREČIJ ne vidim nič slabega, da se le-ta uporabljajo v pogovornih oddajah, saj ima vsak sodelujoči pravico in po moje tudi dolžnost zastopati svoj kraj, svoje narečje in to s ponosom.
Ne bi pa dovolil uporabe narečij in slenga v informativnih oddajah, kjer je poudarek na informaciji, ne pa na osebi, ki to informacijo podaja.
pončo | 13.12.2016 | 23:22
Prej se boste privadilu "ljubljanščine", lažje vam bo. Ajme. ;-)
hales | 25.12.2016 | 12:47
Mene močno moti, kadar na radiju ali TV poslušam voditelje, ki ne uporabljajo knjižnega jezika.
Dvojina je prej izjema, kot pravilo (izjema so na nacionalki). Da ne govorim o oddajah, kjer voditelji uporabljajo izraze kot: "Sestra od Tomaža.", "Soseda od Nine."... Kot bi hoteli reči "Burek od šljive."

Za tiste, ki ne veste: "Tomaževa sestra." in "Ninina soseda."

Da ne bo pomote. Če to reče nekdo v intervjuju, ali kot gost oddaje, je to dopustno, voditeljem bi pa pokazal vrata.
DavidS | 26.12.2016 | 09:35
Tega je žal še več. Povratni svojilni zaimek (pravilno uporabljen, seveda) boste zasledili izjemno redko. 

Ob praksi, da voditelj vsak stavek v medsebojnem pogovoru s terenskim poročevalcem začenja z imenom sogovornika pa mi gre prav na bruhanje (to je eden od razlogov zakaj izrazito rumenih informativnih oddaj naše največje komercialne preprosto ne morem prebaviti).