Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z nezadostno podporo

Hitre železniške povezave

3055 OGLEDOV 8 KOMENTARJEV

Predlagam, da ob dokončanju gradnje drugega primorskega tira oziroma že med gradnjo začnemo razmišljati o možnostih za gradnjo oziroma nadaljevanje hitre železniške povezave od točke priključitve drugega tira na obstoječo dvotirno progo Ljubljana–Divača v smeri proti Ljubljani.

Sodobni drugi tir naj bi bil grajen za (za slovenske razmere) visoke hitrosti, in sicer najmanj 160 km/h. Dolžina železniške proge Ljubljana–Koper se bo z današnjih 153 km zmanjšala na 135 km (oziroma se bo dolžina proge Divača–Koper z današnjih 49 km zmanjšala na 31 km – pridobljenih je 18 km).

Vožnja Divača–Koper bi tako namesto zdajšnjih 55 minut trajala le pičlih 12 minut in za pot Ljubljana–Koper 1 uro 45 minut (po novem drugem tiru in obstoječi dvotirni progi brez posodobitev).

V smislu sodobne trajnostne mobilnosti bi bilo smiselno železniški potovalni čas med Ljubljano in Koprom – (zračna razdalja je približno 80 km) (spričo avtocestnih 100 km oziroma 1 ure avtocestne vožnje ob zmernih prometnih razmerah) – avtocestnemu prometu konkurirajoče zmanjšati na čas, krajši od potovalnega časa po avtocesti.

Eden od načinov, kako to doseči s sodobno železniško povezavo, je gradnja nadaljevanja visokohitrostne proge na delu Divača–Ljubljana v obliki hitrega enojnega tira v notranjosti ločevalnega pasu obstoječe avtoceste. Ta je v notranjosti med odbojnima ograjama širok med 4,00 in 4,50 metri, standardna tirna širina, ki omogoča visoke hitrosti, je 1,435 metra, širina vlaka pa do 2,90 metra, njegovo vplivno območje med vožnjo torej do največ 3,10 metra.

Na tem delu Ljubljana–Divača namreč ni več nobenega predora, je pa Štampetov železniški most, ki bi se ga dalo premostiti, saj se avtocesta na tem delu spušča proti Vrhniki in bi se na ustrezni točki južno od mostu novograjeni visokohitrostni tir prenehal spuščati z avtocesto in v ravni (ali rahlo vzpeti) progi dvignil nad most. Visokohitrostna proga bi se pred Ljubljano na isti način dvignila in premostila avtocesto ter se priključila na obstoječo železniško progo do kolodvora Ljubljana.

Dolžina proge Ljubljana–Koper bi bila torej 102 km – to je 31 km novograjenega drugega tira Divača–Koper in 71 kilometrov avtoceste Ljubljana–Divača. Pri hitrosti 160 km/h bi bila razdalja brez ustavljanj prevozljiva v konkurenčinih 38 minutah! namesto trenutnih 2 ur 20 minut.

Pri tem naj pripomnimo, da so bila v zadnjem času na železniškem kolodvoru Koper zgrajena parkirišča P+R (približno 200 mest) in možnosti je za približno še enkrat toliko (nekdanji poligon za šolo vožnje ob železniškem kolodvoru). Z letos uvedenim integriranim potniškim prometom bi bila to izjemno napredna prometna povezava Istre s prestolnico, ki bi omogočila hiter prevoz delavcev vozačev, ki vsakodnevno potujejo na tej razdalji in bi pomenila ogromen korak v smer trajnostne potniške mobilnosti sedanjosti in prihodnosti.

7 glasov

5 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR S studenecuros 37 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • ZADNJA SPREMEMBA
  • KONEC OBRAVNAVE

Popravki predloga

Verzija predloga z dne, 15. 11. 2016 | 19:55:16

Hitre železniške povezave

Predlagam, da ob dokončanju gradnje drugega primorskega tira oziroma že med gradnjo začnemo razmišljati o možnostih za gradnjo oziroma nadaljevanje hitre železniške povezave od točke priključitve drugega tira na obstoječo dvotirno progo Ljubljana–Koper.

Sodobni drugi tir naj bi bil grajen za (za slovenske razmere) visoke hitrosti, in sicer najmanj 160 km/h. Dolžina železniške proge Ljubljana–Koper se bo z današnjih 153 km zmanjšala na 135 km (oziroma se bo dolžina proge Divača-Koper z današnjih 49 km zmanjšala na 31 km – pridobljenih je 18 km).

Vožnja Divača–Koper bi tako namesto zdajšnjih 55 minut trajala le pičlih 12 minut. V primeru, da vlak nadaljuje vožnjo po obstoječi progi Ljubljana–Divača do Ljubljane, do koder je potrebnih še 1 uro 30 minut, za celotno pot Ljubljana–Koper na 135 km potrebuje 1 uro 45 minut (po novem drugem tiru in obstoječi dvotirni progi brez posodobitev).

V smislu sodobne trajnostne mobilnosti bi bilo smiselno železniški potovalni čas med Ljubljano in Koprom –(zračna razdalja je približno 80 km) (spričo avtocestnih 100 km oziroma 1 ure avtocestne vožnje ob zmernih prometnih razmerah) – avtocestnemu prometu konkurirajoče zmanjšati na čas, krajši od potovalnega časa po avtocesti.

Eden od načinov, kako to doseči s sodobno železniško povezavo, je gradnja nadaljevanja visokohitrostne proge na delu Divača–Ljubljana v obliki hitrega enojnega tira v notranjosti ločevalnega pasu obstoječe avtoceste. Ta je v notranjosti ograj širok med 4,00 in 4,50 metri, standardna tirna širina, ki omogoča visoke hitrosti, je 1,435 metra, širina vlaka pa do 2,90 metra, njegovo vplivno območje med vožnjo torej do največ 3,10 metra.

Na tem delu Ljubljana–Divača namreč ni več nobenega predora, je pa Štampetov železniški most, ki bi se ga dalo premostiti, saj se avtocesta na tem delu spušča proti Vrhniki in bi se na ustrezni točki južno od mostu novograjeni visokohitrostni tir prenehal spuščati z avtocesto in v ravni (ali rahlo vzpeti) progi dvignil nad most. Visokohitrostna proga bi se pred Ljubljano na isti način dvignila in premostila avtocesto ter se priključila na obstoječo železniško progo do kolodvora Ljubljana.

Dolžina proge Ljubljana–Koper bi bila torej 102 km – to je 31 km novograjenega drugega tira Divača–Koper in 71 kilometrov avtoceste Ljubljana–Divača. Pri hitrosti 160 km/h bi bila razdalja brez ustavljanj prevozljiva v konkurenčinih 38 minutah.

Pri tem naj pripomnimo, da so bila v zadnjem času na železniškem kolodvoru Koper zgrajena parkirišča P+R (približno 200 mest) in možnosti je za približno še enkrat toliko (nekdanji poligon za šolo vožnje ob železniškem kolodvoru). Z letos uvedenim integriranim potniškim prometom bi bila to izjemno napredna prometna povezava Istre s prestolnico, ki bi omogočila hiter prevoz delavcev vozačev, ki vsakodnevno potujejo na tej razdalji in bi pomenila ogromen korak v smer trajnostne potniške mobilnosti sedanjosti in prihodnosti.

Verzija predloga z dne, 15. 11. 2016 | 19:56:00

Hitre železniške povezave

Predlagam, da ob dokončanju gradnje drugega primorskega tira oziroma že med gradnjo začnemo razmišljati o možnostih za gradnjo oziroma nadaljevanje hitre železniške povezave od točke priključitve drugega tira na obstoječo dvotirno progo Ljubljana–Divača v smeri proti Ljubljani.

Sodobni drugi tir naj bi bil grajen za (za slovenske razmere) visoke hitrosti, in sicer najmanj 160 km/h. Dolžina železniške proge Ljubljana–Koper se bo z današnjih 153 km zmanjšala na 135 km (oziroma se bo dolžina proge Divača-Koper z današnjih 49 km zmanjšala na 31 km – pridobljenih je 18 km).

Vožnja Divača–Koper bi tako namesto zdajšnjih 55 minut trajala le pičlih 12 minut. V primeru, da vlak nadaljuje vožnjo po obstoječi progi Ljubljana–Divača do Ljubljane, do koder je potrebnih še 1 uro 30 minut, za celotno pot Ljubljana–Koper na 135 km potrebuje 1 uro 45 minut (po novem drugem tiru in obstoječi dvotirni progi brez posodobitev).

V smislu sodobne trajnostne mobilnosti bi bilo smiselno železniški potovalni čas med Ljubljano in Koprom –(zračna razdalja je približno 80 km) (spričo avtocestnih 100 km oziroma 1 ure avtocestne vožnje ob zmernih prometnih razmerah) – avtocestnemu prometu konkurirajoče zmanjšati na čas, krajši od potovalnega časa po avtocesti.

Eden od načinov, kako to doseči s sodobno železniško povezavo, je gradnja nadaljevanja visokohitrostne proge na delu Divača–Ljubljana v obliki hitrega enojnega tira v notranjosti ločevalnega pasu obstoječe avtoceste. Ta je v notranjosti ograj širok med 4,00 in 4,50 metri, standardna tirna širina, ki omogoča visoke hitrosti, je 1,435 metra, širina vlaka pa do 2,90 metra, njegovo vplivno območje med vožnjo torej do največ 3,10 metra.

Na tem delu Ljubljana–Divača namreč ni več nobenega predora, je pa Štampetov železniški most, ki bi se ga dalo premostiti, saj se avtocesta na tem delu spušča proti Vrhniki in bi se na ustrezni točki južno od mostu novograjeni visokohitrostni tir prenehal spuščati z avtocesto in v ravni (ali rahlo vzpeti) progi dvignil nad most. Visokohitrostna proga bi se pred Ljubljano na isti način dvignila in premostila avtocesto ter se priključila na obstoječo železniško progo do kolodvora Ljubljana.

Dolžina proge Ljubljana–Koper bi bila torej 102 km – to je 31 km novograjenega drugega tira Divača–Koper in 71 kilometrov avtoceste Ljubljana–Divača. Pri hitrosti 160 km/h bi bila razdalja brez ustavljanj prevozljiva v konkurenčinih 38 minutah.

Pri tem naj pripomnimo, da so bila v zadnjem času na železniškem kolodvoru Koper zgrajena parkirišča P+R (približno 200 mest) in možnosti je za približno še enkrat toliko (nekdanji poligon za šolo vožnje ob železniškem kolodvoru). Z letos uvedenim integriranim potniškim prometom bi bila to izjemno napredna prometna povezava Istre s prestolnico, ki bi omogočila hiter prevoz delavcev vozačev, ki vsakodnevno potujejo na tej razdalji in bi pomenila ogromen korak v smer trajnostne potniške mobilnosti sedanjosti in prihodnosti.

Verzija predloga z dne, 15. 11. 2016 | 19:56:36

Hitre železniške povezave

Predlagam, da ob dokončanju gradnje drugega primorskega tira oziroma že med gradnjo začnemo razmišljati o možnostih za gradnjo oziroma nadaljevanje hitre železniške povezave od točke priključitve drugega tira na obstoječo dvotirno progo Ljubljana–Divača v smeri proti Ljubljani.

Sodobni drugi tir naj bi bil grajen za (za slovenske razmere) visoke hitrosti, in sicer najmanj 160 km/h. Dolžina železniške proge Ljubljana–Koper se bo z današnjih 153 km zmanjšala na 135 km (oziroma se bo dolžina proge Divača-Koper z današnjih 49 km zmanjšala na 31 km – pridobljenih je 18 km).

Vožnja Divača–Koper bi tako namesto zdajšnjih 55 minut trajala le pičlih 12 minut. V primeru, da vlak nadaljuje vožnjo po obstoječi progi Ljubljana–Divača do Ljubljane, do koder je potrebnih še 1 uro 30 minut, za celotno pot Ljubljana–Koper na 135 km potrebuje 1 uro 45 minut (po novem drugem tiru in obstoječi dvotirni progi brez posodobitev).

V smislu sodobne trajnostne mobilnosti bi bilo smiselno železniški potovalni čas med Ljubljano in Koprom –(zračna razdalja je približno 80 km) (spričo avtocestnih 100 km oziroma 1 ure avtocestne vožnje ob zmernih prometnih razmerah) – avtocestnemu prometu konkurirajoče zmanjšati na čas, krajši od potovalnega časa po avtocesti.

Eden od načinov, kako to doseči s sodobno železniško povezavo, je gradnja nadaljevanja visokohitrostne proge na delu Divača–Ljubljana v obliki hitrega enojnega tira v notranjosti ločevalnega pasu obstoječe avtoceste. Ta je v notranjosti med odbojnima ograjama širok med 4,00 in 4,50 metri, standardna tirna širina, ki omogoča visoke hitrosti, je 1,435 metra, širina vlaka pa do 2,90 metra, njegovo vplivno območje med vožnjo torej do največ 3,10 metra.

Na tem delu Ljubljana–Divača namreč ni več nobenega predora, je pa Štampetov železniški most, ki bi se ga dalo premostiti, saj se avtocesta na tem delu spušča proti Vrhniki in bi se na ustrezni točki južno od mostu novograjeni visokohitrostni tir prenehal spuščati z avtocesto in v ravni (ali rahlo vzpeti) progi dvignil nad most. Visokohitrostna proga bi se pred Ljubljano na isti način dvignila in premostila avtocesto ter se priključila na obstoječo železniško progo do kolodvora Ljubljana.

Dolžina proge Ljubljana–Koper bi bila torej 102 km – to je 31 km novograjenega drugega tira Divača–Koper in 71 kilometrov avtoceste Ljubljana–Divača. Pri hitrosti 160 km/h bi bila razdalja brez ustavljanj prevozljiva v konkurenčinih 38 minutah.

Pri tem naj pripomnimo, da so bila v zadnjem času na železniškem kolodvoru Koper zgrajena parkirišča P+R (približno 200 mest) in možnosti je za približno še enkrat toliko (nekdanji poligon za šolo vožnje ob železniškem kolodvoru). Z letos uvedenim integriranim potniškim prometom bi bila to izjemno napredna prometna povezava Istre s prestolnico, ki bi omogočila hiter prevoz delavcev vozačev, ki vsakodnevno potujejo na tej razdalji in bi pomenila ogromen korak v smer trajnostne potniške mobilnosti sedanjosti in prihodnosti.

Verzija predloga z dne, 15. 11. 2016 | 20:01:42

Hitre železniške povezave

Predlagam, da ob dokončanju gradnje drugega primorskega tira oziroma že med gradnjo začnemo razmišljati o možnostih za gradnjo oziroma nadaljevanje hitre železniške povezave od točke priključitve drugega tira na obstoječo dvotirno progo Ljubljana–Divača v smeri proti Ljubljani.

Sodobni drugi tir naj bi bil grajen za (za slovenske razmere) visoke hitrosti, in sicer najmanj 160 km/h. Dolžina železniške proge Ljubljana–Koper se bo z današnjih 153 km zmanjšala na 135 km (oziroma se bo dolžina proge Divača-Koper z današnjih 49 km zmanjšala na 31 km – pridobljenih je 18 km).

Vožnja Divača–Koper bi tako namesto zdajšnjih 55 minut trajala le pičlih 12 minut. V primeru, da vlak nadaljuje vožnjo po obstoječi progi Ljubljana–Divača do Ljubljane, do koder je potrebnih še 1 uro 30 minut, za celotno pot Ljubljana–Koper na 135 km potrebuje 1 uro 45 minut (po novem drugem tiru in obstoječi dvotirni progi brez posodobitev).

V smislu sodobne trajnostne mobilnosti bi bilo smiselno železniški potovalni čas med Ljubljano in Koprom – (zračna razdalja je približno 80 km) (spričo avtocestnih 100 km oziroma 1 ure avtocestne vožnje ob zmernih prometnih razmerah) – avtocestnemu prometu konkurirajoče zmanjšati na čas, krajši od potovalnega časa po avtocesti.

Eden od načinov, kako to doseči s sodobno železniško povezavo, je gradnja nadaljevanja visokohitrostne proge na delu Divača–Ljubljana v obliki hitrega enojnega tira v notranjosti ločevalnega pasu obstoječe avtoceste. Ta je v notranjosti med odbojnima ograjama širok med 4,00 in 4,50 metri, standardna tirna širina, ki omogoča visoke hitrosti, je 1,435 metra, širina vlaka pa do 2,90 metra, njegovo vplivno območje med vožnjo torej do največ 3,10 metra.

Na tem delu Ljubljana–Divača namreč ni več nobenega predora, je pa Štampetov železniški most, ki bi se ga dalo premostiti, saj se avtocesta na tem delu spušča proti Vrhniki in bi se na ustrezni točki južno od mostu novograjeni visokohitrostni tir prenehal spuščati z avtocesto in v ravni (ali rahlo vzpeti) progi dvignil nad most. Visokohitrostna proga bi se pred Ljubljano na isti način dvignila in premostila avtocesto ter se priključila na obstoječo železniško progo do kolodvora Ljubljana.

Dolžina proge Ljubljana–Koper bi bila torej 102 km – to je 31 km novograjenega drugega tira Divača–Koper in 71 kilometrov avtoceste Ljubljana–Divača. Pri hitrosti 160 km/h bi bila razdalja brez ustavljanj prevozljiva v konkurenčinih 38 minutah.

Pri tem naj pripomnimo, da so bila v zadnjem času na železniškem kolodvoru Koper zgrajena parkirišča P+R (približno 200 mest) in možnosti je za približno še enkrat toliko (nekdanji poligon za šolo vožnje ob železniškem kolodvoru). Z letos uvedenim integriranim potniškim prometom bi bila to izjemno napredna prometna povezava Istre s prestolnico, ki bi omogočila hiter prevoz delavcev vozačev, ki vsakodnevno potujejo na tej razdalji in bi pomenila ogromen korak v smer trajnostne potniške mobilnosti sedanjosti in prihodnosti.

Verzija predloga z dne, 15. 11. 2016 | 20:04:48

Hitre železniške povezave

Predlagam, da ob dokončanju gradnje drugega primorskega tira oziroma že med gradnjo začnemo razmišljati o možnostih za gradnjo oziroma nadaljevanje hitre železniške povezave od točke priključitve drugega tira na obstoječo dvotirno progo Ljubljana–Divača v smeri proti Ljubljani.

Sodobni drugi tir naj bi bil grajen za (za slovenske razmere) visoke hitrosti, in sicer najmanj 160 km/h. Dolžina železniške proge Ljubljana–Koper se bo z današnjih 153 km zmanjšala na 135 km (oziroma se bo dolžina proge Divača-Koper z današnjih 49 km zmanjšala na 31 km – pridobljenih je 18 km).

Vožnja Divača–Koper bi tako namesto zdajšnjih 55 minut trajala le pičlih 12 minut. V primeru, da vlak nadaljuje vožnjo po obstoječi progi Ljubljana–Divača do Ljubljane, do koder je potrebnih še 1 uro 30 minut, za celotno pot Ljubljana–Koper na 135 km potrebuje 1 uro 45 minut (po novem drugem tiru in obstoječi dvotirni progi brez posodobitev).

V smislu sodobne trajnostne mobilnosti bi bilo smiselno železniški potovalni čas med Ljubljano in Koprom – (zračna razdalja je približno 80 km) (spričo avtocestnih 100 km oziroma 1 ure avtocestne vožnje ob zmernih prometnih razmerah) – avtocestnemu prometu konkurirajoče zmanjšati na čas, krajši od potovalnega časa po avtocesti.

Eden od načinov, kako to doseči s sodobno železniško povezavo, je gradnja nadaljevanja visokohitrostne proge na delu Divača–Ljubljana v obliki hitrega enojnega tira v notranjosti ločevalnega pasu obstoječe avtoceste. Ta je v notranjosti med odbojnima ograjama širok med 4,00 in 4,50 metri, standardna tirna širina, ki omogoča visoke hitrosti, je 1,435 metra, širina vlaka pa do 2,90 metra, njegovo vplivno območje med vožnjo torej do največ 3,10 metra.

Na tem delu Ljubljana–Divača namreč ni več nobenega predora, je pa Štampetov železniški most, ki bi se ga dalo premostiti, saj se avtocesta na tem delu spušča proti Vrhniki in bi se na ustrezni točki južno od mostu novograjeni visokohitrostni tir prenehal spuščati z avtocesto in v ravni (ali rahlo vzpeti) progi dvignil nad most. Visokohitrostna proga bi se pred Ljubljano na isti način dvignila in premostila avtocesto ter se priključila na obstoječo železniško progo do kolodvora Ljubljana.

Dolžina proge Ljubljana–Koper bi bila torej 102 km – to je 31 km novograjenega drugega tira Divača–Koper in 71 kilometrov avtoceste Ljubljana–Divača. Pri hitrosti 160 km/h bi bila razdalja brez ustavljanj prevozljiva v konkurenčinih 38 minutah! namesto trenutnih 2 ur 20 minut.

Pri tem naj pripomnimo, da so bila v zadnjem času na železniškem kolodvoru Koper zgrajena parkirišča P+R (približno 200 mest) in možnosti je za približno še enkrat toliko (nekdanji poligon za šolo vožnje ob železniškem kolodvoru). Z letos uvedenim integriranim potniškim prometom bi bila to izjemno napredna prometna povezava Istre s prestolnico, ki bi omogočila hiter prevoz delavcev vozačev, ki vsakodnevno potujejo na tej razdalji in bi pomenila ogromen korak v smer trajnostne potniške mobilnosti sedanjosti in prihodnosti.

Komentarji