Otroški dodatek po vzoru Avstrije

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 26/14 in 90/15) v 70. členu določa, da se z otroškim dodatkom staršem zagotovi dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka. V 71. členu pa določa, da se glede vprašanj postopka uveljavljanja otroškega dodatka, načina ugotavljanja materialnega položaja, meje dohodkov, ki so pogoj za pridobitev in višino otroškega dodatka, postopka, obdobja prejemanja in izplačila otroškega dodatka, sprememb okoliščin in pravil o neupravičeno priznani pravici do otroškega dodatka, nadzora nad delom centrov pri dodeljevanju otroškega dodatka ter zbirk podatkov se uporabljajo določbe zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Dohodkovni razred je določen v odstotku od povprečne mesečne plače vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji za koledarsko leto pred vložitvijo vloge.

Pojasnjujemo, da je ob pravici do otroškega dodatka nujno upoštevati tudi sistem davčnih olajšav za vzdrževane otroke, ki jih določa Zakon o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15 in 63/16). Učinek otroškega dodatka je večji pri nižjih dohodkih, učinek olajšave pa pri višjih, kar v praksi pomeni, da osebe z nižjimi dohodki prejmejo višji otroški dodatek in manjšo davčno olajšavo, osebe z višjimi dohodki pa nizek otroški dodatek (če so do njega sploh upravičeni), prejmejo pa višjo davčno olajšavo. Tako imamo kar dokaj univerzalen sistem, saj je pri enakem številu otrok ne glede na dohodke, skupen učinek otroškega dodatka in davčne olajšave za vse družine približno enak.