Predlagam, da se pripravi predpis, ki bo zagotovil večjo preglednost dela disciplinskih organov Odvetniške zbornice Republike Slovenije sploh pa zagotovitvi hitrega in objektivnega odločanja o vloženih prijavah zoper odvetnike in da se določijo roki za posamezne odločitve.
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Ministrstva za pravosodje
Uvodoma v zvezi z odgovornostjo odvetnikov za svoje delovanje pojasnjujemo, da je po veljavni ureditvi Zakona o odvetništvu (ZOdv; Uradni list RS, št. 18/93, 24/96 – odl. US, 24/01, 54/08, 35/09, 97/14, 8/16 – odl. US in 46/16) spremljanje in obravnavanje problematike dela odvetnikov ter skrb za skladen razvoj odvetništva v pristojnosti Odvetniške zbornice Slovenije. Pomemben del te naloge je tudi učinkovito, nepristransko in pregledno uveljavljanje odgovornosti odvetnikov za disciplinske in etične kršitve. To je pomembno tako zaradi specialne, kot tudi zaradi generalne prevencije v smislu odvračanja drugih stanovskih članov (odvetnikov) od nesprejemljivega ravnanja.
Za delovanje in skladen razvoj odvetništva je pomembno tudi zaupanje javnosti v sposobnost odvetništva, da se učinkovito in dosledno odziva na zaznane nepravilnosti, še posebej tistega dela javnosti, ki ima z odvetniki neposreden stik.
V skladu z navedenim izhodiščem je vsak odvetnik dolžan svoj poklic opravljati vestno in je odgovoren za kršitve svojih dolžnosti (59. člen ZOdv). Z namenom zagotavljanja vestnega, poštenega in skrbnega ravnanja odvetnikov ZOdv ureja disciplinsko odgovornost odvetnikov, odvetniških pripravnikov in odvetniških kandidatov (VII. poglavje ZOdv, členi 59 do 65), kjer so natančno določene naloge disciplinskih organov, ki v disciplinskih postopkih odločajo o kršitvah dolžnosti pri opravljanju odvetniškega poklica.
V disciplinskih postopkih proti odvetnikom in odvetniškim kandidatom se kot disciplinski ukrepi izrekajo: opomin, ukor, denarna kazen in odvzem pravice opravljati odvetniški poklic oziroma delo v odvetniški pisarni. Dejanja, ki pomenijo kršitev dolžnosti pri opravljanju odvetniškega poklica, ter dejanja, ki pomenijo kršitev vestnega opravljanja dela in prakse v odvetniški pisarni določa Statut Odvetniške zbornice Slovenije (77.a in 77.b člen Statuta; Uradni list RS, št. 15/94, 10/95, 55/96, 4/00, 13/02, 90/03, 131/04, 103/11, 86/13 in 41/14), h kateremu daje soglasje Vlada Republike Slovenije, s čimer je v ustrezni meri varovan javni interes.
Spremembe in dopolnitve Zakona o odvetništvu iz leta 2009 (novela ZOdv-C; Uradni list RS, št. 35/09) so okrepile režim disciplinske odgovornosti odvetnikov, zlasti tudi področje pobude za uvedbo disciplinskega postopka. Tako imata predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in minister za pravosodje od uveljavitve navedene novele možnost zahtevati od disciplinskega tožilca, da zahteva uvedbo disciplinskega postopka. Prav tako imata pravico sama nadaljevati disciplinski postopek, če disciplinski tožilec odstopi od postopka (64. člen ZOdv) ter pravico vložiti pritožbo zoper oprostilno odločbo disciplinske komisije, kadar je postopek tekel na njuno zahtevo (64.c člen ZOdv).
Z namenom učinkovitejšega režima disciplinske odgovornosti odvetnikov je bila leta 2009 uveljavljena tudi rešitev glede sestave disciplinskih organov. Senate disciplinskih komisij prve in druge stopnje sestavljajo predsednik in dva člana, izmed katerih predsednika in enega člana izvoli skupščina Odvetniške zbornice, enega člana pa Odvetniška zbornica izbere za vsak senat disciplinske komisije prve in druge stopnje iz liste članov, ki jih za posamezno komisijo imenuje minister za pravosodje izmed univerzitetnih diplomiranih pravnikov z najmanj tremi leti praktičnih izkušenj pri pravniških delih po opravljenem pravniškem državnem izpitu. S tem sta zagotovljena varstvo javnega interesa in nadzorna funkcija države. Disciplinsko sodišče pa sestavljata dva sodnika Vrhovnega sodišča RS in trije odvetniki, ki jih izvoli skupščina Odvetniške zbornice, s čimer se prav tako zagotavlja upoštevanje javnega interesa.
V zvezi z vsem zgoraj navedenim opozarjamo še na določbo 65. člena ZOdv, ki določa, da Odvetniška zbornica pravnomočne odločbe disciplinske komisije prve ali druge stopnje ali disciplinskega sodišča pošilja ministru za pravosodje. Nadalje sta bili zaradi večje transparentnosti delovanja odvetnikov in Odvetniške zbornice Slovenije s spremembami in dopolnitvami Zakona o odvetništvu leta 2014 (novela ZOdv-D; Uradni list RS, št. 97/14) uveljavljeni obveznost javne objave seznama izbrisov iz imenika odvetnikov (hkrati z objavo razloga) ter obveznost javne objave poimenske sestave vseh disciplinskih organov in organov pristojnih za presojo kršitev Kodeksa odvetniške poklicne etike. Z navedeno spremembo je bil uveljavljen pregleden in ažuren javni prikaz podrobnejših številčnih in vsebinskih podatkov o sposobnosti odvetništva, da se učinkovito odziva na nepravilnosti, ki jih zazna preko pobud oziroma zahtev javnih organov po nadzoru in preko prijav konkretnih uporabnikov odvetniških storitev.
Na podlagi navedene dopolnitve ZOdv lahko do opisanih podatkov dostopate preko spletne strani Odvetniške zbornice Slovenije, pod zavihkom »novice« in podzavihkom »objave po 31. in 60. členu zakona o odvetništvu». Glede na vse navedeno ocenjujemo, da je področje odgovornosti odvetnikov ustrezno urejeno. V vsakem konkretnem primeru pa se lahko stranka, ki meni, da je odvetnik pri svojem delu kršil svoje dolžnosti, obrne na disciplinskega tožilca, ki deluje pri Odvetniški zbornici Slovenije. Ta pa zoper odvetnika lahko zahteva uvedbo disciplinskega postopka v konkretnem primeru.