Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

OTROKE SIROTE naj dodelijo po kriterijih tistim SKRBNIKOM, KI JIH IMAJO NAJRAJE

4351 OGLEDOV 6 KOMENTARJEV

OTROKE SIROTE NAJ DODELIJO PO KRITERIJIH TISTIM SKRBNIKOM, KI JIH IMAJO NAJRAJE

Glede na to, da so­ nekatere odločitve Centrov za socialno delo precej nerazumne, predlagam, da pripravite tak zakon, ki bo določil jasne kriterije, po katerih bodo dolžni dodeliti otroke sirote tistim skrbnikom, ki jih imajo najraje oz. jim je najbolj mar zanje.

Kriteriji morajo biti jasni.

Kandidati morajo imeti dokaze, da so že doslej skrbeli za te otroke. Zanje so že nekaj storili v preteklosti, kar je najboljša garancija, da bodo tudi v prihodnosti lepo skrbeli zanje. Očitno so se pripravljeni žrtvovati zanje.

Povsem jasno je, da tuji ljudje tega ne zmorejo enako dobro.

Predlagani kriteriji so:

- - preživet čas z otrokom doslej, je bil v varstvu pri njih;

- - koliko so materialno skrebeli zanj;

- - koliko jih otrok pozna in je nanje navezan;

To so vse kriteriji, ki jih je možno preveriti.

Rejniki otrok ne poznajo, njihov motiv je plačilo in delovna doba, ki jim teče.

Za otroke so tujci, ki jim ne morejo zaupati.

Rejniki so povezani s Centri za socialno delo.

Rejniki se trudijo za pridobitev rejništev; enako kot se trudijo brezposelni za službe.

V ozadju imajo svoje interese: teče jim delovna doba in dobijo plačilo za delo (skrb za rejenca).

Rejnina znaša 529,09 € oz. 414,25 € za starejšega od 18 let.

Rejništvo je tudi poklic.

Rejnik, ki izvaja rejniško dejavnost kot poklic in ima v skladu z normativom v rejništvu tri otroke, prejme mesečno 1.587,27 EUR rejnine mesečno za tri otroke (3 x 520,56 EUR), poleg tega se mu plačujejo tudi prispevki za socialno varnost v višini 301,45 EUR (od osnove 789,15 EUR). Iz Pravilnika o pogojih in postopkih za izvajanje zakona o izvajanju rejniške dejavnosti (Uradni list RS, št. 54/03, 78/08, 18/13).

Zdaj nam je lahko bolj jasno, zakaj imajo prednost rejniki pred starimi starši.

Ker odločajo Centri za socialno delo po svojih kriterijih. To pa so poznanstva, morda še kaj drugega...

Poznani so celo primeri problematičnih rejnikov. Nekateri so razvezani. Imajo težavne svoje otroke (celo delikvente, zasvojene...).

V takih primerih je povsem nerazumljivo, da rejnikom dodelijo otroke sirote. Če svojih otrok niso znali vzgojiti, tudi tujih ne bodo sposobni.

Poznajo pa le-ti nekatere vplivne posameznike.

Nekako ostaja vtis, da ni nobenih razumnih kriterijev za rejnike, ki so primerni.

Za posvojitelje so kriteriji zelo strogi, mar ne.

Tudi za rejnike bi bili potrebni strogi kriteriji.

21 glasov

2 glasova

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR S slovencevi 6 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


4. 10. 2016

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

V skladu z Ustavo RS otroci uživajo posebno varstvo in skrb. Država zagotavlja varstvo otrokom vselej, kadar je ogrožen njihov zdrav razvoj in kadar to zahtevajo druge koristi otrok. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/04 - uradno prečiščeno besedilo, 101/07 – odl. US, 90/11 – odl. US, 84/12 – odl. US in 82/15 – odl. US, v nadaljevanju ZZZDR) določa posebne oblike varstva otrok, in sicer rejništvo, posvojitev ter skrbništvo za mladoletnike. V vseh teh primerih so za odločanje po uradni dolžnosti pristojni centri za socialno delo.

Praksa je, da center za socialno delo pri iskanju primerne nadomestne skrbi za otroka najprej preveri ali bi bile otrokove koristi primerno zaščitene, če bi nadalje živel v okviru sorodniške mreže oziroma mreže ljudi, ki bi bili njemu najbližji. Vendar pa lahko center za socialno delo oceni, da bi ravno tovrstna namestitev na otroka slabo vplivala ali pa ne bi nudila ustreznega okolja za njegov nadaljnji psihofizični razvoj; v teh primerih odloči tudi o namestitvi v povsem novo okolje (npr. v rejniško družino, vključno z določitvijo skrbnika kot zakonitega zastopnika otroka) ali pa odloči, da je za otroka najprimerneje, da se ga povsem umakne iz matičnega okolja ter ga odda v posvojitev. Katera oblika varstva bi bila za otroka najprimernejša je odvisna od konkretnih okoliščin vsakega posameznega primera.

Samo izvajanje rejniške dejavnosti je predmet posebnega zakonskega urejanja v Zakonu o izvajanju rejniške dejavnosti (Uradni list RS, št. 110/02, 56/06 - Odločba US, 114/06 - ZUTPG, 96/12–ZPIZ-2, 109/12, v nadaljevanju ZIRD). Ta zakon ureja pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki želi izvajati rejniško dejavnost, postopek pridobitve dovoljenja za izvajanje te dejavnosti, način izvajanja rejniške dejavnosti, način in njeno financiranje ter nekatera druga/ vprašanja, povezana z izvajanjem rejniške dejavnosti. Na podlagi ZIRD je bil sprejet tudi Pravilnik o pogojih in postopkih za izvajanje zakona o izvajanju rejniške dejavnosti (Ur. l. RS, št. 54/03, 78/08 in 18/13, v nadaljevanju Pravilnik).

ZIRD določa, da se spremljanje razvoja otroka v rejništvu izvaja individualno za vsakega otroka – center otroka je po namestitvi otroka v rejniško družino dolžan sestaviti individualno projektno skupino (v kateri poleg strokovnega delavca centra otroka sodeluje tudi strokovni delavec centra rejnika, rejnik/rejnica, otrokovi starši in otrok, razen, če center otroka oceni, da udeležba glede na okoliščine primera za otroka ne bi bila koristna), ki načrtuje in predlaga ustrezno ravnanje in strokovno obravnavo otroka ter ga neposredno spremlja v rejniški družini. V ta namen pripravi za vsakega otroka individualni načrt, ki mora biti prilagojen starosti oz. stopnji razvoja otroka, otrokovim potrebam in mora biti zastavljen tako, da zagotavlja celostno obravnavo in spremljanje otroka. Načrt mora biti v pisni obliki in mora vsebovati razumno načrtovane cilje. Načrt je potrebno dopolnjevati in po potrebi tudi spreminjati. Zelo pomemben segment v tem procesu je tudi zaključevanje rejništva. Gre za določeno zaporedje dejavnosti, ki se ga prav tako sprejme v okviru individualne projektne skupine.

ZIRD v II. poglavju določa pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki želi izvajati rejniško dejavnost, v III. poglavju pa postopek pridobitve in prenehanja dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti:

  • Oseba, ki želi izvajati rejniško dejavnost pri krajevno pristojnem centru za socialno delo glede na njeno stalno prebivališče (center rejnika) vloži vlogo za pridobitev dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti;
  • Center rejnika ugotovi, ali oseba izpolnjuje formalne pogoje, določene v 5. členu ZIRD (stalno prebivališče v RS, zaključena vsaj poklicna oziroma strokovna izobrazba, polnoletnost). Poleg tega ne sme obstajati noben zakonski zadržek iz 6. člena ZIRD (osebi ne sme biti odvzeta roditeljska pravica in poslovna sposobnost, ne sme živeti z osebo, kateri je bila odvzeta roditeljska pravica; rejnik tudi ne more postati oseba, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti ali zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo; prav tako ne more postati rejnik oseba, ki živi s tako osebo).
  • Ko center rejnika ugotovi izpolnjevanje formalnih zakonskih pogojev, pripravi oceno o primernosti kandidata in njegove družine za izvajanje rejniške dejavnosti ob upoštevanju kriterijev iz 31. člena ZIRD (preveri motive kandidata za odločitev za izvajanje rejniške dejavnosti, pri čemer upošteva vse dejavnike, ki bi lahko tako pozitivno kot negativno vplivali na psihosocialni razvoj otroka; ugotovi primernost bivalnih pogojev celotne družine, posebej pa prostorov in opreme, namenjene otroku oz. otrokom, ki bi ga/jih sprejeli v rejništvo; poleg lastnih ugotovitev upošteva tudi morebitna potrdila ali mnenja oz. priporočila drugih institucij). Pravilnik v 13. členu določa, da morajo biti iz ocene razvidni motivi za izvajanje rejništva, opis priprave družine in otroka, pripravljenost kandidata za sodelovanje v individualni projektni skupini in zapis o kandidatovem razumevanju rejniškega sistema in vloge rejnica kot sodelavca socialne službe.
  • Ministrstvo, pristojno za družino, vsako leto najkasneje do konca septembra določi, glede na potrebe po rejništvu, potrebno število novih rejnic in rejnikov in o tem seznani vse center za socialno delo. Rok za posredovanje vlog kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti je v septembru vsakega leta.
  • Komisija za izbor kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti (sestavljena iz treh socialnih delavcev s področja rejništva, treh rejnic/rejnikov in treh strokovno usposobljenih oseb za delo z otroki) izmed vseh prejetih vlog izbere kandidate, ki so po mnenju komisije primerni za izvajanje rejniške dejavnosti ter jih napoti na usposabljanje.
  • Usposabljanja trajajo 10-12 ur (dvakrat po en dan) in pomenijo »piko na i« celotnemu postopku. Vsebinski sklopi programa usposabljanj so predpisani v 43. členu Pravilnika.
  • Na podlagi v celoti zaključenega usposabljanja ministrstvo izda kandidatom dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti in jih vpiše v evidenco dovoljenj.
  • Po pridobitvi dovoljenja se k rejnici oz. rejniku lahko namešča otroka/otroke (na podlagi odločbe o namestitvi otroka v rejniško družino in po sklenitvi rejniške pogodbe med centrom otroka in rejnico/rejnikom).
  • Krajši je postopek pridobitve dovoljenja, ko se izkaže, da bi bilo glede na okoliščine posameznega primera za konkretnega otroka najbolje, da skrb zanj prevzame otrokov sorodnik. V takšni situaciji otrokovemu sorodniku ni potrebno kandidati po zgornjem postopku (torej čakati na razpis ministrstva, odločitev Komisije za izbor kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti in se udeležiti usposabljanj), pač pa ministrstvo izda otrokovemu sorodniku dovoljenje na podlagi pisne in obrazložene ugotovitve centra otroka (to je center za socialno delo, ki je v skladu z določbami zakona, ki ureja socialno varstvo, krajevno pristojen za mladoletno osebo ali osebo, ki iz razlogov, določenih v ZIRD, ostane v rejniški družini po polnoletnosti), da je tovrstna oblika rejništva v konkretnem primeru v otrokovo korist. Kot otrokovi sorodniki se po Zakonu o izvajanju rejniške dejavnosti štejejo otrokova stara mati, stari oče, stric, teta, brat in sestra. ZIRD dopušča še eno izjemo, in sicer, da se po krajšem postopku lahko izjemoma izda dovoljenje tudi osebi, ki ni otrokov sorodnik, če se izkaže, da je za konkretnega otroka zaradi njegovih potreb le s tovrstno obliko rejništva mogoče zagotoviti varstvo in vzgojo, ki je v njegovo največjo korist. Seveda pa mora center rejnika tudi v teh primerih preveriti izpolnjevanje pogojev na strani rejnika, torej izpolnjevanje formalnih pogojev, da ni zadržkov ter pripraviti oceno o primernosti kandidata in njegove družine za izvajanje rejniške dejavnosti.

    MDDSZ je pripravilo nov predlog Družinskega zakonika, ki je bil v javni razpravi do vključno 1. 9. 2016, in katerega osnovni cilj je izboljšanje položaja otrok v družinskih razmerjih bodisi pred postopkom pri sodišču, med samim postopkom in tudi po končanem postopku. S tem želi predlagatelj zagotoviti učinkovitejše izvajanje načela varovanja koristi otroka, ki je temeljno načelo našega družinskega prava. Eden od pomembnih ciljev je tudi izboljšanje stanja pravne varnosti državljanov na področju odločanja v zakonskih in družinskih sporih ter poenotenje postopkov glede odločanja o ukrepih za varstvo koristi otrok. V zvezi s tem gre za sistemski premik glede odločanja o ukrepih za varstvo koristi otroka, ki bo z zakonikom skoraj v celoti preneseno s centrov za socialno delo na okrožna sodišča.

    V zvezi s pravno ureditvijo rejništva je predlagatelj upošteval, da ZZZDR ni edini predpis, ki ureja rejništvo. Zaradi dopolnilne ureditve po ZIRD, ki v veliki meri ustreza svojemu namenu, ni potrebe, da bi to ureditev vsebinsko znatneje spreminjali. V okviru stvarne pristojnosti pa je spremenjena pristojnost za odločanje o namestitvi otroka v rejništvo, in sicer o namestitvi otroka v rejništvo center za socialno delo lahko odloči le v primeru izreka nujnega ukrepa za varstvo otrokove koristi, v vseh ostalih primerih pa bo o namestitvi otroka v rejništvo odločalo sodišče. V okviru odločitve o ukrepu za varstvo koristi otroka in namestitvi k drugi osebi, v rejništvo ali v zavod je določena tudi časovna omejitev ukrepa odvzema staršem, in sicer na največ tri leta, razen v primerih, če sodišče ukrep podaljša.

    Priloge:

    Komentarji