Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Suspenz za slabe nadzornike

3923 OGLEDOV 9 KOMENTARJEV

Zgodba o kroženju slabih nadzornikov iz enega nadzornega sveta v drugega se neprestano ponavlja (Narat iz Save v hotele Bernardin, Boštjančič iz Adrije v Luko Koper, pa zgodba z NLB itd..) .

Predlagam vladi, da sprejme zakon, ki bi predsednikom nadzornih svetov, ki v času svojega mandata pridelajo milijonsko izgubo podjetju, katerega glavni nadzornik so (Boštjančič je svoj mandat v Adriji nastopil v začetku leta 2011; to isto leto je Adrija zaključila s skoraj 60 milijonsko izgubo) onemogoči za dobo npr. 5 let imenovanje v nadzorni svet drugega podjetja.

21 glasov

3 glasovi

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR B BredaK 8 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • ZADNJA SPREMEMBA
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


23. 8. 2016

Odziv Ministrstva za finance

Glede na družbe omenjene v predlogu in glede na komentarje predpostavljamo, da se predlog nanaša na družbe s kapitalsko naložbo države, zato bomo pri odgovoru predstavili relevantne določbe Zakona o Slovenskem državnem holdingu (Uradni list RS, št. 25/14; v nadaljnjem besedilu ZSDH-1), ki ureja upravljanje teh naložb in v zvezi s tem pristojnost Slovenskega državnega holdinga (SDH). Med upravljanje naložb sodi tudi uresničevanje pravic delničarja ali družbenika, ki je opredeljeno kot uresničevanje glasovalnih pravic na skupščinah gospodarskih družb, spremljanje uspešnosti poslovanja na podlagi sprejetih letnih načrtov gospodarskih družb in doseganja pričakovane donosnosti kapitala, sodelovanje s člani organov gospodarskih družb, nastopanje v postopkih pred sodišči in drugimi organi, sklicevanje skupščin ter uresničevanje drugih pravic in obveznosti, ki jih ima SDH kot lastnik naložb ali kot upravljavec naložb Republike Slovenije.

ZSDH-1 v 21. členu določa pogoje oz. kriterije za skupščinske odločitve o imenovanju članov organov nadzora družb s kapitalsko naložbo države. SDH mora na skupščinah glasovati za imenovanje članov organov nadzora v družbah s kapitalsko naložbo države po objektivnih merilih, ki so za vse kandidate enaka. Merili za izbiro in imenovanje kandidatov sta skladno z zakonom izključno strokovnost in izkušenost. Poleg tega mora SDH glasovati tako, da so nadzorni sveti družb s kapitalsko naložbo države kot celote sestavljeni iz članov, ki se medsebojno dopolnjujejo po strokovnem znanju in kompetencah. SDH mora glasovati tako, da so v nadzorne svete imenovani strokovnjaki za finance, korporativno upravljanje, poslovanje družbe in drugi strokovni profili, ki so potrebni za učinkovit nadzor glede na dejavnost, obseg poslovanja in druge lastnosti družb. SDH med drugim ne sme glasovati za kandidate za člane organov nadzora, ki so:

  • že člani organa vodenja v družbi, v kateri ima SDH večinski delež ali prevladujoč vpliv;
  • fizične osebe, ki imajo ali so v zadnjih šestih mesecih imele funkcijo v politični stranki,
  • na katero so bile voljene ali imenovane.

SDH lahko pri glasovanju o kandidatih za člana nadzornega sveta v družbi s kapitalsko naložbo države glasuje le za kandidate, ki poleg meril, ki jih določa zakon, ki ureja gospodarske družbe, zadostijo tem merilom:

  • odlikuje jih osebna integriteta in poslovna etičnost;
  • njihove izkušnje potrjujeta poslovna uspešnost in ugled;
  • imajo ustrezno izobrazbo;
  • imajo ustrezne delovne izkušnje;
  • premorejo celovito poslovno in drugo ustrezno strokovno znanje;
  • poznajo pravice in obveznosti člana nadzornega sveta, kar dokazujejo s potrdilom o pridobitvi znanja glede pristojnosti, odgovornosti in delovanja nadzornih svetov;
  • pri svojem delu in odločanju so sposobni upoštevati predvsem dolgoročni interes družbe ter temu podrediti morebitne drugačne osebne ali posamične interese;
  • so časovno razpoložljivi ali bodo časovno razpoložljivi med opravljanjem funkcije;
  • so sposobni učinkovitega komuniciranja in timskega dela;
  • niso ekonomsko, osebno ali kako drugače povezani z družbo ali njeno upravo;
  • niso v morebitnih konfliktih interesov.

Glede na to, da predlog temelji na primeru, ko je družba v določenem obdobju beležila večjo izgubo, je treba opozoriti, da krivda za izgubo ni nujno na strani ene osebe, ki je bila v tistem obdobju član organa nadzora. Izguba v določenem obdobju je lahko rezultat niza okoliščin in odločitev organa upravljanja oz. organa nadzora družbe, zato bi bilo pavšalno omejevanje članstva na podlagi okoliščin, ki niso nujno posledica ravnanja oz. opustitev posameznih potencialnih kandidatov, neustrezno in neutemeljeno. V kolikor je škodljiva ravnanja oz. opustitve mogoče pripisati posameznemu kandidatu, mora SDH to upoštevati pri glasovanju.

Odziv Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo

Zakon o gospodarskih družbah1 (v nadaljnjem besedilu: ZGD-1; Uradni list RS, št. 65/09 - uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 82/13 in 55/15), ki je v pristojnosti Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, določa temeljna statusna korporacijska pravila ustanovitve in poslovanja gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov posameznikov, povezanih oseb, gospodarskih interesnih združenj, podružnic tujih podjetij in njihovega statusnega preoblikovanja.

Prvi odstavek 253. člena ZGD-1 določa, da so organi vodenja ali nadzora delniške družbe uprava, upravni odbor in nadzorni svet. V skladu s prvim odstavkom 265. člena ZGD-1 uprava vodi posle družbe samostojno in na lastno odgovornost, medtem ko nadzorni svet v skladu s prvim in drugim odstavkom 281. člena ZGD-1 nadzoruje vodenje poslov družbe in lahko pregleduje in preverja knjige in dokumentacijo družbe, njeno blagajno, shranjene vrednostne papirje in zaloge blaga ter druge stvari. Na podlagi tretjega odstavka navedenega člena lahko nadzorni svet od uprave zahteva kakršnekoli informacije, potrebne za izvajanje nadzora. Glede na navedeno je vodenje poslov družbe v pristojnosti uprave, izvajanje nadzora nad vodenjem teh poslov pa v pristojnosti nadzornega sveta.

ZGD-1 za člane vodenja ali nadzora vsebuje nekaj skupnih določb (med drugim) glede sestave in števila članov, njihovega imenovanja ter mandatne dobe. Član organa vodenja ali nadzora je lahko po drugem odstavku 255. člena ZGD-1 vsaka poslovno sposobna fizična oseba, razen oseba, ki:

  • je že član drugega organa vodenja ali nadzora te družbe;
  • je bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet, zoper premoženje, zoper okolje, prostor in naravne dobrine. Ta oseba ne sme biti član organa vodenja ali nadzora pet let od pravnomočnosti sodbe in dve leti po prestani kazni zapora;
  • ji je bil izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica, in sicer dokler traja prepoved, ali
  • je bila kot član organa vodenja ali nadzora družbe, nad katerim je bil začet stečajni postopek, pravnomočno obsojena na plačilo odškodnine upnikom v skladu z določbami zakona, ki ureja finančno poslovanje podjetij, o odškodninski odgovornosti, in sicer še dve leti po pravnomočnosti sodbe.

Novi člani organa vodenja ali nadzora morajo prijavi za vpis v register priložiti pisno izjavo, da ni okoliščin, ki bi po določbah ZGD-1 nasprotovale njihovemu imenovanju. Registrski organ v skladu s desetim odstavkom 10.a člena ZGD-1 po uradni dolžnosti preveri, ali so podane okoliščine iz druge in tretje alineje drugega odstavka 255. člena ZGD-1.

ZGD-1 v 273. členu določa še posebne pogoje za člane nadzornega sveta. V skladu s prvim odstavkom omenjenega člena član nadzornega sveta ne more biti:

  • član uprave ali upravnega odbora od družbe odvisne družbe;
  • prokurist ali pooblaščenec te družbe;
  • član uprave druge kapitalske družbe, v katere nadzornem svetu je član uprave te družbe;
  • oseba, ki je član nadzornega sveta ali upravnega odbora že v treh družbah, ali
  • oseba, ki ne izpolnjuje pogojev, ki jih določa statut.

Člane nadzornega sveta, ki zastopajo interese delničarjev, v skladu z 274. členom ZGD-1 skupščina. Ne glede na zakonsko dikcijo člani nadzornega sveta niso zastopniki posameznih delničarjev in niso vezani na mnenja ter navodila tistih, ki so jih izvolili, temveč skladno z 263. členom ZGD-1 opravljajo strogo osebno korporacijsko funkcijo in zanjo prevzemajo polno osebno odgovornost (Povzeto iz Velikega komentarja ZGD-1, GV. Založba, Ljubljana, 2014, 2. knjiga, str. 191-192.).

Med skupne določbe, ki veljajo za člane organov vodenja ali nadzora ZGD-1 uvršča tudi določbe glede skrbnosti in odgovornosti (263. člen ZGD-1) ter odškodninske odgovornosti zaradi vpliva tretjih oseb (264. člen ZGD-1

V skladu s prvim odstavkom 263. člena ZGD-1 mora član organa nadzora pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika in varovati poslovno skrivnost družbe.

Družbi je solidarno odgovoren za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njegovih nalog, razen če dokaže, da je pošteno in vestno izpolnjeval svoje dolžnosti (drugi odstavek 263. člena ZGD-1

Škode ni treba povrniti, če dejanje, s katerim je bila družbi povzročena škoda, temelji na zakonitem skupščinskem sklepu (tretji odstavek 263. člena ZGD-1).

V četrtem odstavku 263. člena ZGD-1 je določeno, da odškodninski zahtevek, ki ga ima družba do člana organa nadzora, lahko uveljavljajo tudi upniki družbe, če jih družba ne more poplačati. Odrek zahtevku ali pobot nasproti upnikom nima pravnega učinka, prav tako se ni mogoče sklicevati na to, da dejanje temelji na sklepu skupščine.

Če je nad družbo začet stečajni postopek, se odškodninski zahtevek iz četrtega odstavka 263. člena ZGD-1 uveljavlja za račun vseh upnikov, ki imajo pravico do plačila svojih terjatev v stečajnem postopku nad družbo, tako, da mora odgovorna oseba odškodnino plačati družbi kot stečajnemu dolžniku (peti odstavek 263. člena ZGD-1).

Odškodninski zahtevki zastarajo v petih letih od nastanka škode, v družbah, v katerih imata Republika Slovenija ali samoupravna lokalna skupnost prevladujoč vpliv, pa v desetih letih od nastanka škode (peti in šesti odstavek 263. člena ZGD-1).

V skladu s prvim odstavkom 264. člena ZGD-1 mora družbi škodo povrniti tudi oseba, ki s svojim vplivom na družbo namenoma pripravi člane nadzornega sveta do tega, da ti poslujejo v škodo družbe ali njenih delničarjev. Delničarjem mora povrniti nastalo škodo, če so bili oškodovani, ne glede na škodo, ki jim je bila povzročena z oškodovanjem družbe.

Drugi odstavek 264. člena ZGD-1 določa, da je poleg članov organa nadzora kot solidarni dolžnik odgovoren tudi tisti, ki je s škodljivim dejanjem pridobil koristi, če je dejanje storil namenoma. Določbe tega člena pa se ne uporabljajo, če je bil član organov vodenja ali nadzora, prokurist ali pooblaščenec zavezan k škodljivemu ravnanju pri uresničevanju: glasovalne pravice na skupščini, upravičenja za vodenje na podlagi pogodbe o obvladovanju, ali upravičenja za vodenje glavne družbe, v katero je vključena družba (tretji odstavek 264. člena ZGD-1).

Ob koncu dodajamo, da morajo na podlagi sklepa Vlade Republike Slovenije št. 00713-39/2005/14 z dne 6. 10. 2005 vsi člani nadzornih svetov družb, ki jih je ali jih bo predlagala Republika Slovenija, pridobiti potrdilo o usposobljenosti za člana teh organov. Pridobitev potrdila o usposabljanju za člana nadzornega sveta in upravnega odbora v družbah v državni lasti dokazuje, da se je posameznik udeležil programa izobraževanja in pridobil ustrezna znanja za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta in upravnega odbora.

V skladu z vsem navedenim na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo menimo, da so določbe veljavne zakonodaje, ki urejajo položaj članov nadzornih svetov, vključno z njihovo odškodninsko odgovornostjo, ustrezne in jih ni treba spremeniti ali dopolniti.

Priloge:

Popravki predloga

Verzija predloga z dne, 29. 6. 2016 | 18:37:45

"Suspenz" za slabe nadzornike

Zgodba o kroženju slabih nadzornikov iz enega nadzornega sveta v drugega se neprestano ponavlja (Narat iz Save v hotele Bernardin, Boštjančič iz Adrije v Luko Koper, pa zgodba z NLB itd..) .

Predlagam vladi, da sprejme zakon, ki bi predsednikom nadzornih svetov, ki v času svojega mandata pridelajo milijonsko izgubo podjetju, katerega glavni nadzornik so (Boštjančič je svoj mandat v Adriji nastopil v začetku leta 2011; to isto leto je Adrija zaključila s skoraj 60 milijonsko izgubo) onemogoči za dobo npr. 5 let imenovanje v nadzorni svet drugega podjetja.

Komentarji