Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Legalizacija prepovedanih drog

5665 OGLEDOV 9 KOMENTARJEV

Predlagam legalizacijo prepovedanih drog, tako marihuane, kot trdih drog, za namen osebne uporabe (majhne količine) po vzoru Portugalske, hkrati z obdavčitvijo s trošarinami, izobraževanjem, nadzorovanjem uporabe in kakovosti drog.

Obrazložitev:

Zavedam se, da je za sprejem takšnega predloga v pretežno konservativni Sloveniji malo oz. nič možnosti, a lahko bi vsaj stekla javna debata o tem.

Vse več državam v zadnjih letih postaja jasno, da je vojna proti drogam vnaprej izgubljena, dokler bo obstajalo povpraševanje, bo tudi ponudba in zatiskanje oči oz. pretvarjanje, da smo z zaprtjem kakšnega prekupčevalca kaj rešili, je le metanje peska v oči. Vojna proti drogam je v zadnjih desetletjih prinesla nasprotne učinke od želenih, praktično v vseh državah - rezultat je bil bogatenje kartelov, pridelovalcev in prekupčevalcev drog, obremenitev javnih financ, širjenje HIV-a in drugih bolezni, ter povečanje globalne uporabe in pridelave drog - čemur pritrjuje tudi poročilo članov Svetovne komisije za politiko do mamil.

Portugalska je omenjen ukrep sprejela leta 2001 in po 15 letih uporabe zakonodaje, so rezultati jasni - manjše število uporabnikov (predvsem mladoletnih), veliko zmanjšanje obolelih za HIV-om, zmanjšanje števila smrti uporabnikov, zmanjšanje obremenitve policistov (in javnih financ), zmanjšanje dobičkov kriminalnih skupin in drugo.

18 glasov

7 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR B bombon 31 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


2. 8. 2016

Odziv Ministrstva za zdravje

Področje prepovedanih drog v Sloveniji je urejeno skladno s tremi konvencijami Organizacije združenih narodov (v nadaljnjem besedilu: OZN) s tega področja, ki so zavezujoče za vse države članice ter z drugimi mednarodnimi pravnimi akti in z usmeritvami Evropske unije. Vse narkotične in psihotropne snovi spadajo po mednarodnih konvencijah OZN med prepovedane droge. Države podpisnice konvencij OZN so se zavezale, da bodo na nacionalni ravni sprejemale ukrepe zoper zlorabo drog in mednarodno tihotapstvo z njimi.

Konvencije OZN posameznim državam dopuščajo le malo manevrskega prostora pri oblikovanju nacionalnih politik. Kljub temu, pa so na primer na Nizozemskem in v nekaterih drugih državah (Španija, Češka, Portugalska, Slovenija) z interpretacijami konvencij svojo zakonodajo in politiko razvili tako, da se kazensko ne preganja uporabnikov drog, ki posedujejo manjšo količino drog za lastno uporabo. Za bolj liberalno državo na tem področju torej velja tudi Slovenija, ki je že leta 1999 s sprejetjem Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (v nadaljnjem besedilu: ZPPPD) dekriminalizirala uporabo drog. Na podlagi ZPPPD se je de-iure dekriminalizirala posest manjše količine prepovedane droge za enkratno lastno uporabo. Torej je posest manjše količine prepovedanih drog (katerekoli) le prekršek po ZPPPD in Zakonu o prekrških (v nadaljnjem besedilu: ZP-1), za katerega je zagroženo: opomni, opozorilo ali zelo mila denarna kazen oz. globa. Ustavno sodišče je z odločbo U-I-69/06-16 odločilo, da po preteku predhodnega obdobja iz 223. člena ZP-1 za prekršek ni več dovoljeno izrekati zaporne kazni. Zaradi tega je potrebno voditi postopke po določilih ZP-1, kar pomeni, da se praviloma za prekrške vodijo hitri postopki razen v primerih, ko ZP-1 določa drugače. Za prekršek po Zakonu o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami je torej dovoljeno izreči samo globo, ne pa tudi zaporne kazni, ki je bila prej alternativno predvidena za te prekrške. Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami za prekršek po tem zakonu predpisuje tudi obligatorni odvzem prepovedane droge.

Poudariti je treba, da je problematika uporabe prepovedanih drog med mladimi že sedaj v Republiki Sloveniji, če jo primerjamo z drugimi državami, precej velika. Številne raziskave, med njimi tudi najreprezentativnejša in zadnja, "ESPAD 2011", so pokazale, da petnajst in šestnajst letniki v Sloveniji pogosteje uporabljajo droge od njihovih vrstnikov v ostalih državah. Slovenija je bila v omenjeni raziskavi rangirana nad povprečjem pri petih od osmih spremenljivk, pri ostalih treh pa blizu povprečja. Raziskave kažejo, da večja dostopnost drog poveča njihovo uporabo, s tem pa tudi negativne zdravstvene in socialne posledice. Portugalska, ki je v predlogu za legalizacijo drog omenjena kot vzorčna država, ne odstopa pomembno od podatkov za Slovenijo , pri nekaterih epidemioloških kazalcih (raba vseh drog razen konoplje) pa je delež mladih Portugalcev, ki so droge že uporabili, večji od deleža mladih, ki so bili v anketo vključeni v Sloveniji.

Zgornje ugotovitve potrjujejo tudi podatki projekta SEYLE, ki ga je v letih 2014/15 financirala Evropska komisija. Pri izvedbi tega projekta je sodelovalo dvanajst držav članic EU, med njimi tudi Slovenija.

Slovenija ima najvišji odstotek mladih, ki so že kdaj poskusili katero prepovedano drogo (20,6 %). Na podlagi kratke dodatne analize podatkov je bilo ugotovljeno, da gre največji delež uporabe prepovedanih drog na račun uporabe hašiša ali marihuane.

Namreč, 19,0 % naših udeležencev, za katere obstajajo podatki (N je bil pri vprašanju »Ali si kdaj kadil hašiš ali marihuano?« 1140 od celote 1173 mladostnikov), je že kdaj kadilo hašiš ali marihuano, 81,0 % pa ne. Glede na spol je kadilo več fantov (25,5 %) kot deklet (16,4 %).

Ocenjujemo, da so k sorazmerno visokim (glede na druge države) odstotkom pri slovenskih mladostnikih med drugim prispevali razmeroma lahka dostopnost marihuane in hašiša, prevladujoča naklonjena stališča širše javnosti do uporabe teh drog in razvojne poteze mladostnikov.

Poudariti je še treba, da prepovedane droge predstavljajo globalen problem, ki ga je možno reševati le skupaj z drugimi državami, usklajeno in celovito. Te problematike ni možno rešiti z legalizacijo oziroma popolno deregulacijo le v enem delu sveta. Mednarodna skupnost je glede načina reševanja te problematike dokaj neenotna, saj so celo med državami EU precejšnje razlike v politikah in zakonodajah na tem področju. Razprave o smiselnosti, potrebi in o smereh morebitnega oblikovanja novih konsistentnih rešitev na področju drog potekajo v širšem mednarodnem prostoru že nekaj časa, vendar kompleksnost problematike onemogoča hitro oblikovanje koherentnih rešitev.

Primernost oziroma neprimernost predloga za nadaljnjo obravnavo Po mnenju Ministrstva za zdravje je predlog za legalizacijo drog neprimeren, saj ne navaja natančno, kakšne bi bile konkretne pozitivne ali morebitne negativne posledice le-te.

Morebitna legalizacija drog bi po našem mnenju povečala uporabo drog, saj bi bile verjetno cenejše kot na črnem trgu, v vsakem primeru pa bi bile dostopnejše. Problematika uporabe drog med mladimi je že sedaj v Sloveniji, če jo primerjamo z drugimi državami, precej velika.

Prepovedane droge predstavljajo resen globalen problem, ki ga ni mogoče reševati z legalizacijo le v eni državi. Legalizacija bi bila v nasprotju s tremi konvencijami Organizacije združenih narodov na področju drog in prizadevanji pristojnih ministrstev, ki z izvajanjem zakonodaje preprečujejo ponudbo in povpraševanje po prepovedanih drogah.

Po veljavni slovenski zakonodaji in ratificiranih Konvencijah Združenih narodov ter številnih dokumentih, sprejetih v EU in različnih mednarodnih organizacijah in glede na zdravstveno škodo, ki je lahko posledica uporabe drog, torej legalizacija drog ni sprejemljiva, zato predlog po našem mnenju ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

Priloge:

Komentarji