Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

brezplačna pravna pomoč na sodiščih, pri odvetnikih in notarjih

3164 OGLEDOV 0 KOMENTARJEV

Naj se uredi, da bodo sodniški pripravniki pod mentorstvom sodnika zopet dajali brezplačno pravno pomoč kot se je včasih dajala na temeljnih sodiščih, saj stranka hitreje pride do tega in ima tudi pravico do brezplačnega posveta, enako naj se to uredi pri odvetnikih in notarjih in ne samo za socialne šibke stranke.

15 glasov

0 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR V verso verso 441 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


12. 7. 2016

Odziv Ministrstva za pravosodje

Osnovni namen brezplačne pravne pomoči po Zakonu o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 23/08, 15/14 – odl. US in 19/15, v nadaljevanju: ZBPP) je v uresničevanju pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničiti. Po 29. členu ZBPP izvajajo pravno pomoč odvetniki, ki so po zakonu, ki ureja odvetništvo vpisani v imenik odvetnikov, in odvetniške družbe, ustanovljene po zakonu, ki ureja odvetništvo ter notarji v zadevah, ki jih opravljajo po zakonu, ki ureja notariat. Pravno svetovanje pa lahko nudijo tudi osebe, ki brez namena pridobivanja dobička opravljajo dejavnost brezplačne pravne pomoči s soglasjem ministra, pristojnega za pravosodje. ZBPP daje prosilcu možnost, da si sam izbere odvetnika ali drugo osebo, pooblaščeno za izvajanje brezplačne pravne pomoči ter jo navede v prošnji, če pa tega ne stori, jo določi pristojni organ za BPP po uradni dolžnosti po abecednem redu s seznama, ki ga organu predloži Odvetniška zbornica.

Odvetništvo je v 137. členu Ustave RS (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148 in 47/13 – UZ90,97,99) opredeljeno kot samostojna in neodvisna služba, ki jo ureja zakon ter deluje v vseh tistih segmentih družbe, kjer se pojavi potreba po pravnem svetovanju in zastopanju (Glej K. Plauštajner v: Komentar Ustave Republike Slovenije, F. Arhar et al, Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije, 2010, komentar k 137. členu, str. 938). Po prvem odstavku 2. člena Zakona o odvetništvu (ZOdv; Uradni list RS, št. 18/93, 24/96 – odl. US, 24/01, 54/08, 35/09, 97/14 in 8/16 – odl. US) je odvetnik tisti, ki v okviru opravljanja odvetniškega poklica pravno svetuje, zastopa in zagovarja stranke pred sodišči in drugimi državnimi organi, sestavlja listine in zastopa stranke v njihovih pravnih razmerjih. Zakonska regulacija odvetniškega poklica zagotavlja strankam jamstvo, da bodo deležne strokovne pravne storitve. V primeru, da odvetnik stori strokovno napako, je podvržen tako disciplinski kot tudi odškodninski odgovornosti. Zaradi navedenega so tudi po ZBPP odvetniki glavni nosilci storitev brezplačne pravne pomoči. Res je, da so sodišča v preteklosti v okviru strokovnih služb za BPP nudila pravno svetovanje po sodniških pripravnikih, vendar je prihajalo do težav z zagotavljanjem kakovosti pravnih nasvetov. Zaradi navedenega, in ker je, kot že omenjeno, pravnemu svetovanju v prvi vrsti namenjen institut odvetništva, medtem ko je primarna naloga sodišč odločanje o zadevah in ne svetovanje, je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP-B; Uradni list RS, št. 23/08) možnost pravnega svetovanja s strani sodniških pripravnikov ukinil.

Glede brezplačnosti odvetniških in notarskih svetovalnih storitev pa vam pojasnjujemo, da sta tako institut odvetništva, kot institut notariata sicer pomembni ustavni kategoriji, vendar določba drugega člena Ustave, da je Slovenija pravna in socialna država, ne pomeni, da bi morala država pravno svetovanje nuditi brezplačno vsem svojim državljanom, tudi tistim, ki imajo dovolj materialnih sredstev, da si lahko storitev plačajo sami. Naloga države je, da poskrbi, da imajo vsi državljani možnost dostopati do sodnega varstva, kar se že zagotavlja skozi institut brezplačne pravne pomoči. Glede na zgoraj pojasnjeno menimo, da je veljavna ureditev brezplačne pravne pomoči ustrezna, zato ne vidimo razlogov za njeno spremembo.

Priloge:

Komentarji