21. 6. 2016
Odziv Ministrstva za javno upravo
Skladno s sedanjo ureditvijo lokalne samouprave je avtonomija lokalne skupnosti v Republiki Sloveniji zagotovljena z Ustavo RS in z Ustavnim zakonom o spremembah 121., 140. in 143. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03, 69/04, 68/06 in 47/13) ter zakonom o ratifikaciji Evropske listine lokalne samouprave (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 15/96). S tem je zagotovljena decentralizirana oblast ljudstva preko volitev županov, občinskih svetov, zborov občanov, referendumov in z ljudsko iniciativo. Občina je v RS temeljna samoupravna lokalna skupnost, ki ima svojo avtonomijo in v kateri prebivalci demokratično izvajajo oblast v skladu z zakoni. Temeljno načelo organizacije lokalne samouprave je načelo samoorganiziranja, s katerim je opredeljena pravica in obveznost občinskih organov, da ob upoštevanju zakonske okvirne ureditve urejajo organizacijo delovanja samoupravnih lokalnih skupnosti krajevnim razmeram primerno, s svojimi predpisi. Občine so pri svojem delu samostojne in same nosijo odgovornost za svoje stanje. Eden od temeljnih predpisov na tem področju je tudi Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO; v nadaljevanju ZLS), ki določa da so znotraj občine organi občinski svet, župan in nadzorni odbor, ki so neodvisni eden od drugega in samostojni. Nadzorni odbor je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. Statut občine določa naloge, postopke in načine dela nadzornega odbora, oblikovanje nadzornega odbora, načela za organizacijo dela in predstavljanje nadzornega odbora, obveznosti in pravice občinskih organov v zvezi z delom ter priporočili in predlogi nadzornega odbora ter javnost dela nadzornega odbora. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov, kandidate pa predlaga komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Podrobneje pa način oblikovanja nadzornega odbora določa statut občine. Glede pogojev izobrazbe oziroma znanja članov nadzornega odbora lahko statut občine vsebuje podrobnejše pogoje (npr. poznavanje sistema javnih financ, izobrazba ekonomske ali upravne smeri, ...). Nadzorni odbor v skladu s statutom občine sprejme svoj poslovnik, ki vsebuje:
- podrobnejšo ureditev delovanja nadzornega odbora (priprava letnega programa, priprava in izvedba nadzora pri nadzorovani osebi, sprejemanje odločitev na sejah itd.);
- hujše kršitve predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, o katerih v skladu z zakonom nadzorni odbor obvešča pristojno ministrstvo in Računsko sodišče RS;
- izločitev člana zaradi konflikta interesov.
S takšnim sistemom in delitvijo dela med organi občine je želel zakonodajalec v čim večji meri zagotoviti med drugim transparentnost in njihovo avtonomnost pri delovanju, istočasno pa tudi prevzemanje odgovornosti za posamezne odločitve, ki jih organi sprejemajo. V primeru neaktivnosti nadzornega odbora lahko član nadzornega odbora o tem obvesti in seznani občinski svet in župana občine, ki se morata na to odzvati. Razen tega 13. odstavek 29. člena Zakona o računskem sodišču (Uradni list RS, št. 11/01 in 109/12) določa, da če računsko sodišče ugotovi, da nadzorni odbor lokalne skupnosti ne opravlja svojih nalog ali jih ne opravlja ustrezno, predlaga njegovo razrešitev svetu lokalne skupnosti. S tem je zakonodajalec predvidel tudi možnost njegove zamenjave, kar je v duhu demokracije.
Zaenkrat spremembe ZLS v smislu ukinitve nadzornega odbora občine niso predvidene, saj dosedanje delovanje nadzornih odborov v večini občin opravičuje njihov obstoj in utrjuje odgovornost občine za zakonito in racionalno porabo občinskih javnih sredstev. Ministrstvo za javno upravo, pristojno za sistem lokalne samouprave in Računsko sodišče RS, v sodelovanju z združenji občin, organizirata redna standardizirana usposabljanja za članice in člane nadzornih odborov in s tem krepita njihovo strokovno usposobljenost.