Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Zakonodaja o imigrantih

3456 OGLEDOV 23 KOMENTARJEV

Predlagam, da se pripravi zakonodaja (oziroma popravi obstoječa), ki bo urejala problematiko ilegalnih prebežnikov.

1. Vsi morajo biti seznanjeni z zakonodajo in kulturo v Sloveniji in Evropi - dosledna ločitev države od vere (obvezno spoštovanje državne zakonodaje in neveljavnost šeriata), svoboda govora, enakopravnost spolov, prehranske navade kot je uživanje svinjine in alkohola,...) Izvede se tako, da vsak dobi list z zapisanimi pravili življenja v Evropi in potrdi prejem s podpisom. Vsako nespoštovanje zakonodaje (sploh pa prekrški zoper javni red in mir ali spolno nedotakljivost) se takoj kaznuje z deportacijo v izvorno državo

2. Združevanje družin je možno samo pod pogojem, da je tisti, ki živi v Sloveniji, zaposlen in ima toliko lastnih prihodkov, da bo sam vzdrževal novo prispele člane

3. Ilegalne prebežnike je treba čim prej integrirati v našo družbo, pri čemer je optimalno, če jih je možno razdeliti pri prostovoljcih. Optimalni prostovoljci bi bili tisti, ki doma izvajajo neko dejavnost (recimo kmetija), kjer bi se ilegalci začeli produktivno vključevati v družbo. Skrbnik bi prejemal sredstva, ki bi jih sicer porabili v centru.

4. Tisti, ki bodo živeli v begunskih centrih, ne smejo prejemati denarja. V begunskem centru je poskrbljeno za vse nujne življenjske potrebe, zato denarja ne potrebujejo. Če pa imajo lastna sredstva, se njihovo bivanje po vzoru Danske in Nemčije financira iz teh sredstev. Omogoči se jim delo znotraj teh centrov (priprava in razdeljevanje hrane, pospravljanje in čščenje,... in za to delo prejemajo finančna sredstva v višini minimalne urne postavke,veljavne v Sloveniji. Znotraj centrov se prav tako uveljavlja zgoraj omenjena pravila o deportaciji prekrškarjev. Ne smemo namreč dopustiti, da bi begunski centri postali center islamizacije.

5. Vsak, ki v svojem imenu vabi ilegalne prebežnike (različne Refugee welcome skupine in podobni) so dolžni prevzeti skrb za določeno število ilegalcev. Nesprejemljivo je, da se neke skupine predstavljajo kot veliki človekoljubi, skrb za ilegalce pa prevalijo na davkoplačevalce, ki že tako težko preživijo s svojimi dohodki. V to skupino spadajo tudi aktivisti, ki uničujejo ograjo.

6. Slovenija iz humanitarnih razlogov lahko sprejema samo ženske z otroki oziroma družine, ki dejansko prihajajo iz vojnih območij. Vojna namreč ne poteka po celotnem ozemlju Sirije - za predstavo, ko je bila na Hrvaškem vojna, je bila Istra varna.

21 glasov

10 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR P Peta Naloga 3 predlogi
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


29. 3. 2016

Odziv Ministrstva za notranje zadeve

Tako prosilci kot osebe s priznano mednarodno zaščito morajo med bivanjem na področju Republike Slovenije spoštovati ustavno ureditev, zakone, predpise in druge splošne akte Republike Slovenije ter ukrepe državnih organov in organov samoupravnih lokalnih skupnosti. Osebe z mednarodno zaščito imajo prva tri leta po pridobitvi statusa pravico do pomoči pri vključevanju v okolje. Pomoč pri vključevanju v okolje temelji na osebnem integracijskem načrtu, ki se pripravi in izvaja na podlagi posameznikovih potreb, znanja, zmožnosti in sposobnosti ter vključuje načrt aktivnosti, namenjenih lažjemu vključevanju v okolje. V času izvajanja osebnega integracijskega načrta so osebe z mednarodno zaščito upravičene do tečajev slovenskega jezika v obsegu največ 300 ur, lahko pa zaprosijo še za dodatnih 100 ur. Po končanem tečaju opravljajo izpit na osnovni ravni. Poleg tečaja slovenskega jezika so osebe z mednarodno zaščito upravičene tudi do tečaja spoznavanja slovenske zgodovine, kulture in ustavne ureditve. Omenjena vsebina je del enotnega programa "Začetne integracije priseljencev", v okviru katerega udeleženci spoznavajo slovensko družbo skozi učenje slovenskega jezika.

Stroške bivanja prosilcev v Azilnem domu krije Ministrstvo za notranje zadeve, razen v primeru, ko imajo prosilci lastna sredstva za preživljanje ali jim je preživljanje zagotovljeno kako drugače. V tem primeru morajo sami kriti stroške ali sorazmeren delež stroškov osnovne oskrbe. Prav tako tisti prosilci, ki imajo lastna sredstva za preživljanje, niso upravičeni do mesečne žepnine, ki znaša 18 EUR.

Organiziran je tudi projekt celostne pomoči pri vključevanju, v okviru katerega se osebam z mednarodno zaščito nudi pomoč pri urejanju življenjskih situacij (iskanje ustrezne nastanitve, prvo spremstvo k institucijam in organizacijam, pomoč pri urejanju dokumentov, pomoč pri iskanju osebnega zdravnika, reševanje izjemnih situacij in drugo), učno pomoč ter izvajajo druge integracijske dejavnosti (npr. pomoč pri utrjevanju pridobljenega znanja jezika s posebnim poudarkom na vsebinah, poveznih s trgom dela).

V skladu z nacionalno in evropsko zakonodajo imajo prosilci za mednarodno zaščito pravico do prostega dostopa na trg dela, če je njihova istovetnost nesporno ugotovljena in sicer po devetih mesecih od vložitve prošnje. Prav tako ima prost dostop na trg dela oseba s priznano mednarodno zaščito in njegovi družinski člani. Prosilci za mednarodno zaščito, ki so nastanjeni v azilnem domu, lahko pomagajo v azilnem domu pri delih povezanih z vzdrževanjem in nastanitvijo ter pri vsakodnevnem sporazumevanju uradnih oseb z drugimi prosilci.

Osebe z mednarodno zaščito lahko združujejo družino pod pogoji, ki jih določa Zakon o tujcih. Določbe o združevanju družine natančno določajo pogoje združitve in so usklajene z evropskimi standardi na tem področju. Prosilci za mednarodno zaščito, družine ne morejo združevati.

Ministrstvo za notranje zadeve skladno z nacionalno in evropsko zakonodajo o vsaki prejeti prošnji za mednarodno zaščito odloča individualno. Pri tem upošteva predvsem informacije, pridobljene v osebnem razgovoru, dokaze in dokumentacijo, ki jo predloži prosilec, uradne podatke in dokaze, ki jih pridobi pristojni organ, in splošne in specifične informacije o izvorni državi.

V primerih, ko tujec po nedovoljenem prestopu državne meje v Republiki Sloveniji ne zaprosi za mednarodno zaščito, se ga obravnava po rednih postopkih kot ilegalnega migranta. Takega tujca se obravnava za storjen prekršek nedovoljenega vstopa, prav tako pa se ga v kolikor so izpolnjeni pogoji, v skladu z bilateralnimi sporazumi vrača v državo, iz katere je vstopil v Republiko Slovenijo. V kolikor ni pogojev za vračanje po sporazumu, se tujca vrača v državo izvora oziroma v drugo tretjo državo, ki je tujca pripravljena sprejeti.

Menimo, da pobuda ni primerna za nadaljnjo oziroma dodatno obravnavo.

Priloge:

Komentarji