Verzija predloga z dne, 7. 5. 2010 | 14:08:19
Integrirana prometna politika Slovenije
Predlagam, da Vlada RS ob sodelovanju Ministrstva za promet, Ministrstva za okolje in prostor ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (direktorat za informacijsko družbo) oblikuje novo prometno politiko Slovenije, prilagojeno značilnostim poselitve, prometnega sistema in potrebam državljanov. Ta prometna politika naj zagotovi integracijo osebnega in javnega prometa ob uporabi sodobne IKT.
Izhodišča:
- Slovenija je razpršeno poseljena
- V preteklih desetletjih smo od policentričnega modela razvoja prešli k izraziti koncentraciji delovnih mest v majhnem številu zaposlitvenih središč
- Slovenija je ogromno investirala v izgradnjo avtocestnega omrežja
- Zaradi vsega naštetega se je uveljavil model prevoza posameznikov z osebnim avtomobilom, kar je za marsikoga nuja, ne le razkošje (pa tudi strošek). Osebni prevoz za potrebe nakupov ni potreben več kot enkrat do dvakrat na teden.
- Vsa večja mesta se srečujejo s problemom mirujočega prometa
- Potreba po zmanjšanju deleža trdnih delcev v ozračju
- Javni prevoz ne ustreza sodobnim (zahodnoevropskim) standardom pravočasnosti in hitrosti - tudi zaradi osebnega prometa
- ...
Predlog:
1. Osnova: Ob priključkih na avtoceste, kjer je običajno ob uvozih in izvozih na voljo tudi degradiran prostor (zaradi priključkov, krožišč in drugih objektov prometne infrastrukture), naj se ustrezbo umestijo parkirni prostori, ob njih pa R+H postajališča (ride & hike) z nadstrešnicami za zaščito čakajočih pred dežjem in vetrom ter ob njih tudi pokrite kolesarnice. Parkirišča naj bodo po možnosti video nadzorovana in pregledna ter vidna iz glavnih cest, tako da je na njih varno pustiti avto za cel dan. Že ta osnovna ureditev bi omogočila vsaj tistim, ki bi se lahko dogovorili za skupno pot v službo, da pustijo avto na varnem mestu in da varno ustavijo (in počakajo) na R+H postajališču v bližini večje prometnice. Pokrite kolesarnice bi omogočale, da bližnji prebivalci avtomobila niti ne uporabijo. Kolesarnice so nujne vsaj v bližini mest.
2. Nadgradnja z IKT: Oprema postajališč bi lahko omogočala prikaz destinacij, kamor so namenjeni čakajoči. Potrebujemo dovolj velik zaslon in ustrezno vnosno mesto. To je zlasti pomembno na postajališčih v bližini zaposlitvenih središč (za povratek domov). Potrebna je tudi integracija s sodobnimi socialnimi omrežji (npr. Twitter) po zgledu www.deliva.si. Inovacije na tem področju sploh niso več potrebne, le obstoječe rešitve je potrebno uporabiti. Poleg deliva.si obstajajo tudi drugi sistemi, s katerimi voznike o svojih načrtih obveščajo avtoštoparji in se tako z vozniki dogovorijo za prevoz.
3. Integracija z javnim prevozom: Na istih postajališčih naj bi se v obe smeri ustavili tudi avtobusi javnega prevoza (medmestni promet). V bližini večjih mest je potrebno še logično povezati mestni in osebni promet (P+R). Na R+H postajališčih taka povezava zagotovi, da tisti, ki ni uspel dobiti prevoza iz večjega mesta (npr. pozno zvečer domov), lahko do svojega vozila pride tudi z avtobusom.
4. Varnost in cena: Glede vzpostavljanja mreže voznikov razmisliti o vpisu v register (kriterij prometnih prekrškov in vozniške dobe) ter ob vpisu zagotoviti tudi zaščito odgovornosti za sopotnike - zavarovanje. Ob oblikovanju rešitve bi bila smiselna javna razprava, v katero naj bi se vključili vozniki, ki želijo pri tem sistemu sodelovati. V tem okviru bi se določila tudi cena prevoza - ne nujno enaka ceni javnega prometa, a vsaj toliko, da se vozniku "splača" naredit ovinek, da na postajališču pobere tri ljudi.
Mislim, da bi se marsikdo z veseljem vključil v tak sodoben sistem integriranega prevoza. Prilagojen bi moral biti značilnostim Slovenije in potrebam Slovencev, v veliki meri bi lahko pokril tudi prevoz študentov v univerzitetna središča. Trenutno je enostavno premalo mest, kjer bi lahko varno pustili avto in se dogovorili za skupni prevoz ter s tem tudi razbremenili mesta. Če je že deliva.si uspel pridobiti evropski denar za izvedbo pilotnega projekta, mislim, da njegova razširitev ne bi smela biti vprašanje pri pridobivanju sredstev. A zgolj povezovanje voznikov in potnikov ne bo dovolj, potrebno bo nekaj infrastrukture. Ocenjujem, da bi bil vložek države v primerjavi z prednostmi novega sistema zanemarljiv.
Prosim za mnenja in podporo tistih, ki se vsak dan vozite v službo, pa tudi za podporo tistih, ki se ne.
Verzija predloga z dne, 7. 5. 2010 | 14:09:17
Integrirana prometna politika Slovenije
Predlagam, da Vlada RS ob sodelovanju Ministrstva za promet, Ministrstva za okolje in prostor ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (direktorat za informacijsko družbo) oblikuje novo prometno politiko Slovenije, prilagojeno značilnostim poselitve, prometnega sistema in potrebam državljanov. Ta prometna politika naj zagotovi integracijo osebnega in javnega prometa ob uporabi sodobne IKT.
Izhodišča:
- Slovenija je razpršeno poseljena
- V preteklih desetletjih smo od policentričnega modela razvoja prešli k izraziti koncentraciji delovnih mest v majhnem številu zaposlitvenih središč
- Slovenija je ogromno investirala v izgradnjo avtocestnega omrežja
- Zaradi vsega naštetega se je uveljavil model prevoza posameznikov z osebnim avtomobilom, kar je za marsikoga nuja, ne le razkošje (pa tudi strošek). Osebni prevoz za potrebe nakupov ni potreben več kot enkrat do dvakrat na teden.
- Vsa večja mesta se srečujejo s problemom mirujočega prometa
- Potreba po zmanjšanju deleža trdnih delcev v ozračju
- Javni prevoz ne ustreza sodobnim (zahodnoevropskim) standardom pravočasnosti in hitrosti - tudi zaradi osebnega prometa
- ...
Predlog:
1. Osnova: Ob priključkih na avtoceste, kjer je običajno ob uvozih in izvozih na voljo tudi degradiran prostor (zaradi priključkov, krožišč in drugih objektov prometne infrastrukture), naj se ustrezbo umestijo parkirni prostori, ob njih pa R+H postajališča (ride & hike) z nadstrešnicami za zaščito čakajočih pred dežjem in vetrom ter ob njih tudi pokrite kolesarnice. Parkirišča naj bodo po možnosti video nadzorovana in pregledna ter vidna iz glavnih cest, tako da je na njih varno pustiti avto za cel dan. Postajališča bi morala biti unikatno označena (npr. trimestna kratica na podlagi imena kraja) za lažje medsebojno dogovarjanje. Že ta osnovna ureditev bi omogočila vsaj tistim, ki bi se lahko dogovorili za skupno pot v službo, da pustijo avto na varnem mestu in da varno ustavijo (in počakajo) na R+H postajališču v bližini večje prometnice. Pokrite kolesarnice bi omogočale, da bližnji prebivalci avtomobila niti ne uporabijo. Kolesarnice so nujne vsaj v bližini mest.
2. Nadgradnja z IKT: Oprema postajališč bi lahko omogočala prikaz destinacij, kamor so namenjeni čakajoči. Potrebujemo dovolj velik zaslon in ustrezno vnosno mesto. To je zlasti pomembno na postajališčih v bližini zaposlitvenih središč (za povratek domov). Potrebna je tudi integracija s sodobnimi socialnimi omrežji (npr. Twitter) po zgledu www.deliva.si. Inovacije na tem področju sploh niso več potrebne, le obstoječe rešitve je potrebno uporabiti. Poleg deliva.si obstajajo tudi drugi sistemi, s katerimi voznike o svojih načrtih obveščajo avtoštoparji in se tako z vozniki dogovorijo za prevoz.
3. Integracija z javnim prevozom: Na istih postajališčih naj bi se v obe smeri ustavili tudi avtobusi javnega prevoza (medmestni promet). V bližini večjih mest je potrebno še logično povezati mestni in osebni promet (P+R). Na R+H postajališčih taka povezava zagotovi, da tisti, ki ni uspel dobiti prevoza iz večjega mesta (npr. pozno zvečer domov), lahko do svojega vozila pride tudi z avtobusom.
4. Varnost in cena: Glede vzpostavljanja mreže voznikov razmisliti o vpisu v register (kriterij prometnih prekrškov in vozniške dobe) in označevanju (nalepke, oznaka relacije). Ob vpisu zagotoviti tudi zaščito odgovornosti za sopotnike - zavarovanje. Ob oblikovanju rešitve bi bila smiselna javna razprava, v katero naj bi se vključili vozniki, ki želijo pri tem sistemu sodelovati. V tem okviru bi se določila tudi cena prevoza - ne nujno enaka ceni javnega prometa, a vsaj toliko, da se vozniku "splača" naredit ovinek, da na postajališču pobere tri ljudi.
Mislim, da bi se marsikdo z veseljem vključil v tak sodoben sistem integriranega prevoza. Prilagojen bi moral biti značilnostim Slovenije in potrebam Slovencev, v veliki meri bi lahko pokril tudi prevoz študentov v univerzitetna središča. Trenutno je enostavno premalo mest, kjer bi lahko varno pustili avto in se dogovorili za skupni prevoz ter s tem tudi razbremenili mesta. Če je že deliva.si uspel pridobiti evropski denar za izvedbo pilotnega projekta, mislim, da njegova razširitev ne bi smela biti vprašanje pri pridobivanju sredstev. A zgolj povezovanje voznikov in potnikov ne bo dovolj, potrebno bo nekaj infrastrukture. Ocenjujem, da bi bil vložek države v primerjavi z prednostmi novega sistema zanemarljiv.
Prosim za mnenja in podporo tistih, ki se vsak dan vozite v službo, pa tudi za podporo tistih, ki se ne.
Verzija predloga z dne, 7. 5. 2010 | 14:10:29
Integrirana prometna politika Slovenije
Predlagam, da Vlada RS ob sodelovanju Ministrstva za promet, Ministrstva za okolje in prostor ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (direktorat za informacijsko družbo) oblikuje novo prometno politiko Slovenije, prilagojeno značilnostim poselitve, prometnega sistema in potrebam državljanov. Ta prometna politika naj zagotovi integracijo osebnega in javnega prometa ob uporabi sodobne IKT.
Izhodišča:
- Slovenija je razpršeno poseljena
- V preteklih desetletjih smo od policentričnega modela razvoja prešli k izraziti koncentraciji delovnih mest v majhnem številu zaposlitvenih središč
- Slovenija je ogromno investirala v izgradnjo avtocestnega omrežja
- Zaradi vsega naštetega se je uveljavil model prevoza posameznikov z osebnim avtomobilom, kar je za marsikoga nuja, ne le razkošje (pa tudi strošek). Osebni prevoz za potrebe nakupov ni potreben več kot enkrat do dvakrat na teden.
- Vsa večja mesta se srečujejo s problemom mirujočega prometa
- Potreba po zmanjšanju deleža trdnih delcev v ozračju
- Javni prevoz ne ustreza sodobnim (zahodnoevropskim) standardom pravočasnosti in hitrosti - tudi zaradi osebnega prometa
- ...
Predlog:
1. Osnovna rešitev: Ob priključkih na avtoceste, kjer je običajno ob uvozih in izvozih na voljo tudi degradiran prostor (zaradi priključkov, krožišč in drugih objektov prometne infrastrukture), naj se ustrezbo umestijo parkirni prostori, ob njih pa R+H postajališča (ride & hike) z nadstrešnicami za zaščito čakajočih pred dežjem in vetrom ter ob njih tudi pokrite kolesarnice. Parkirišča naj bodo po možnosti video nadzorovana in pregledna ter vidna iz glavnih cest, tako da je na njih varno pustiti avto za cel dan. Postajališča bi morala biti unikatno označena (npr. trimestna kratica na podlagi imena kraja) za lažje medsebojno dogovarjanje. Že ta osnovna ureditev bi omogočila vsaj tistim, ki bi se lahko dogovorili za skupno pot v službo, da pustijo avto na varnem mestu in da varno ustavijo (in počakajo) na R+H postajališču v bližini večje prometnice. Pokrite kolesarnice bi omogočale, da bližnji prebivalci avtomobila niti ne uporabijo. Kolesarnice so nujne vsaj v bližini mest.
2. Nadgradnja z IKT: Oprema postajališč bi lahko omogočala prikaz destinacij, kamor so namenjeni čakajoči. Potrebujemo dovolj velik zaslon in ustrezno vnosno mesto. To je zlasti pomembno na postajališčih v bližini zaposlitvenih središč (za povratek domov). Potrebna je tudi integracija s sodobnimi socialnimi omrežji (npr. Twitter) po zgledu www.deliva.si. Inovacije na tem področju sploh niso več potrebne, le obstoječe rešitve je potrebno uporabiti. Poleg deliva.si obstajajo tudi drugi sistemi, s katerimi voznike o svojih načrtih obveščajo avtoštoparji in se tako z vozniki dogovorijo za prevoz.
3. Integracija z javnim prevozom: Na istih postajališčih naj bi se v obe smeri ustavili tudi avtobusi javnega prevoza (medmestni promet). V bližini večjih mest je potrebno še logično povezati mestni in osebni promet (P+R). Na R+H postajališčih taka povezava zagotovi, da tisti, ki ni uspel dobiti prevoza iz večjega mesta (npr. pozno zvečer domov), lahko do svojega vozila pride tudi z avtobusom.
4. Varnost in cena: Glede vzpostavljanja mreže voznikov razmisliti o vpisu v register (kriterij prometnih prekrškov in vozniške dobe) in označevanju (nalepke, oznaka relacije). Ob vpisu zagotoviti tudi zaščito odgovornosti za sopotnike - zavarovanje. Ob oblikovanju rešitve bi bila smiselna javna razprava, v katero naj bi se vključili vozniki, ki želijo pri tem sistemu sodelovati. V tem okviru bi se določila tudi cena prevoza - ne nujno enaka ceni javnega prometa, a vsaj toliko, da se vozniku "splača" naredit ovinek, da na postajališču pobere tri ljudi.
Mislim, da bi se marsikdo z veseljem vključil v tak sodoben sistem integriranega prevoza. Prilagojen bi moral biti značilnostim Slovenije in potrebam Slovencev, v veliki meri bi lahko pokril tudi prevoz študentov v univerzitetna središča. Trenutno je enostavno premalo mest, kjer bi lahko varno pustili avto in se dogovorili za skupni prevoz ter s tem tudi razbremenili mesta. Če je že deliva.si uspel pridobiti evropski denar za izvedbo pilotnega projekta, mislim, da njegova razširitev ne bi smela biti vprašanje pri pridobivanju sredstev. A zgolj povezovanje voznikov in potnikov ne bo dovolj, potrebno bo nekaj infrastrukture. Ocenjujem, da bi bil vložek države v primerjavi z prednostmi novega sistema zanemarljiv.
Prosim za mnenja in podporo tistih, ki se vsak dan vozite v službo, pa tudi za podporo tistih, ki se ne.
Verzija predloga z dne, 7. 5. 2010 | 14:28:39
Integrirana prometna politika Slovenije
Predlagam, da Vlada RS ob sodelovanju Ministrstva za promet, Ministrstva za okolje in prostor ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (direktorat za informacijsko družbo) oblikuje novo prometno politiko Slovenije, prilagojeno značilnostim poselitve, prometnega sistema in potrebam državljanov. Ta prometna politika naj zagotovi integracijo osebnega in javnega prometa ob uporabi sodobne IKT.
Izhodišča:
- Slovenija je razpršeno poseljena
- V preteklih desetletjih smo od policentričnega modela razvoja prešli k izraziti koncentraciji delovnih mest v majhnem številu zaposlitvenih središč
- Slovenija je ogromno investirala v izgradnjo avtocestnega omrežja
- Zaradi vsega naštetega se je uveljavil model prevoza posameznikov z osebnim avtomobilom, kar je za marsikoga nuja, ne le razkošje (pa tudi strošek). Osebni prevoz za potrebe nakupov ni potreben več kot enkrat do dvakrat na teden.
- Vsa večja mesta se srečujejo s problemom mirujočega prometa
- Potreba po zmanjšanju deleža trdnih delcev v ozračju
- Javni prevoz ne ustreza sodobnim (zahodnoevropskim) standardom pravočasnosti in hitrosti - tudi zaradi osebnega prometa
- ...
Predlog:
1. Osnovna rešitev: Ob priključkih na avtoceste, kjer je običajno ob uvozih in izvozih na voljo tudi degradiran prostor (zaradi priključkov, krožišč in drugih objektov prometne infrastrukture), naj se ustrezbo umestijo parkirni prostori, ob njih pa R+H postajališča (ride & hike) z nadstrešnicami za zaščito čakajočih pred dežjem in vetrom ter ob njih tudi pokrite kolesarnice. Parkirišča naj bodo po možnosti video nadzorovana in pregledna ter vidna iz glavnih cest, tako da je na njih varno pustiti avto za cel dan. Postajališča bi morala biti unikatno poimenovana (npr. trimestna kratica na podlagi imena kraja) za lažje medsebojno dogovarjanje. Že ta osnovna ureditev bi omogočila vsaj tistim, ki bi se lahko dogovorili za skupno pot v službo, da pustijo avto na varnem mestu in da varno ustavijo (in počakajo) na R+H postajališču v bližini večje prometnice. Pokrite kolesarnice bi omogočale, da bližnji prebivalci avtomobila niti ne uporabijo. Kolesarnice so nujne vsaj v bližini mest.
2. Nadgradnja z IKT: Oprema postajališč bi lahko omogočala prikaz destinacij, kamor so namenjeni čakajoči. Potrebujemo dovolj velik zaslon in ustrezno vnosno mesto. To je zlasti pomembno na postajališčih v bližini zaposlitvenih središč (za povratek domov). Potrebna je tudi integracija s sodobnimi socialnimi omrežji (npr. Twitter) po zgledu www.deliva.si. Inovacije na tem področju sploh niso več potrebne, le obstoječe rešitve je potrebno uporabiti. Poleg deliva.si obstajajo tudi drugi sistemi, s katerimi voznike o svojih načrtih obveščajo avtoštoparji in se tako z vozniki dogovorijo za prevoz.
3. Integracija z javnim prevozom: Na istih postajališčih naj bi se v obe smeri ustavili tudi avtobusi javnega prevoza (medmestni promet). V bližini večjih mest je potrebno še logično povezati mestni in osebni promet (P+R). Na R+H postajališčih taka povezava zagotovi, da tisti, ki ni uspel dobiti prevoza iz večjega mesta (npr. pozno zvečer domov), lahko do svojega vozila pride tudi z avtobusom.
4. Varnost in cena: Glede vzpostavljanja mreže voznikov razmisliti o vpisu v register (kriterij prometnih prekrškov in vozniške dobe) in označevanju (nalepke, oznaka relacije). Ob vpisu zagotoviti tudi zaščito odgovornosti za sopotnike - zavarovanje. Ob oblikovanju rešitve bi bila smiselna javna razprava, v katero naj bi se vključili vozniki, ki želijo pri tem sistemu sodelovati. V tem okviru bi se določila tudi cena prevoza - ne nujno enaka ceni javnega prometa, a vsaj toliko, da se vozniku "splača" naredit ovinek, da na postajališču pobere tri ljudi.
Mislim, da bi se marsikdo z veseljem vključil v tak sodoben sistem integriranega prevoza. Prilagojen bi moral biti značilnostim Slovenije in potrebam Slovencev, v veliki meri bi lahko pokril tudi prevoz študentov v univerzitetna središča. Trenutno je enostavno premalo mest, kjer bi lahko varno pustili avto in se dogovorili za skupni prevoz ter s tem tudi razbremenili mesta. Če je že deliva.si uspel pridobiti evropski denar za izvedbo pilotnega projekta, mislim, da njegova razširitev ne bi smela biti vprašanje pri pridobivanju sredstev. A zgolj povezovanje voznikov in potnikov ne bo dovolj, potrebno bo nekaj infrastrukture. Ocenjujem, da bi bil vložek države v primerjavi z prednostmi novega sistema zanemarljiv.
Prosim za mnenja in podporo tistih, ki se vsak dan vozite v službo, pa tudi za podporo tistih, ki se ne.
Verzija predloga z dne, 7. 5. 2010 | 15:11:26
Integrirana prometna politika Slovenije
Predlagam, da Vlada RS ob sodelovanju Ministrstva za promet, Ministrstva za okolje in prostor ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (direktorat za informacijsko družbo) oblikuje novo prometno politiko Slovenije, prilagojeno značilnostim poselitve, prometnega sistema in potrebam državljanov. Ta prometna politika naj zagotovi integracijo osebnega in javnega prometa ob uporabi sodobne IKT.
Izhodišča:
- Slovenija je razpršeno poseljena
- V preteklih desetletjih smo od policentričnega modela razvoja prešli k izraziti koncentraciji delovnih mest v majhnem številu zaposlitvenih središč
- Slovenija je ogromno investirala v izgradnjo avtocestnega omrežja
- Zaradi vsega naštetega se je uveljavil model prevoza posameznikov z osebnim avtomobilom, kar je za marsikoga nuja, ne le razkošje (pa tudi strošek). Osebni prevoz za potrebe nakupov ni potreben več kot enkrat do dvakrat na teden.
- Vsa večja mesta se srečujejo s problemom mirujočega prometa
- Potreba po zmanjšanju deleža trdnih delcev v ozračju
- Javni prevoz ne ustreza sodobnim (zahodnoevropskim) standardom pravočasnosti in hitrosti - tudi zaradi osebnega prometa
- ...
Predlog:
1. Osnovna rešitev: Ob priključkih na avtoceste, kjer je običajno ob uvozih in izvozih na voljo tudi degradiran prostor (zaradi priključkov, krožišč in drugih objektov prometne infrastrukture), naj se ustrezbo umestijo parkirni prostori, ob njih pa R+H postajališča (ride & hike) z nadstrešnicami za zaščito čakajočih pred dežjem in vetrom ter ob njih tudi pokrite kolesarnice. Parkirišča naj bodo po možnosti video nadzorovana in pregledna ter vidna iz glavnih cest, tako da je na njih varno pustiti avto za cel dan. Postajališča bi morala biti enolično poimenovana (npr. trimestna kratica z oznako kraja in številko) za lažje medsebojno dogovarjanje. Že ta osnovna ureditev bi omogočila vsaj tistim, ki bi se lahko dogovorili za skupno pot v službo, da pustijo avto na varnem mestu in da varno ustavijo (in počakajo) na R+H postajališču v bližini večje prometnice. Pokrite kolesarnice bi omogočale, da bližnji prebivalci avtomobila niti ne uporabijo. Kolesarnice so nujne vsaj v bližini mest.
2. Nadgradnja z IKT: Oprema postajališč bi lahko omogočala prikaz destinacij, kamor so namenjeni čakajoči. Potrebujemo dovolj velik zaslon in ustrezno vnosno mesto. To je zlasti pomembno na postajališčih v bližini zaposlitvenih središč (za povratek domov). Potrebna je tudi integracija s sodobnimi socialnimi omrežji (npr. Twitter) po zgledu www.deliva.si. Inovacije na tem področju sploh niso več potrebne, le obstoječe rešitve je potrebno uporabiti. Poleg deliva.si obstajajo tudi drugi sistemi, s katerimi voznike o svojih načrtih obveščajo avtoštoparji in se tako z vozniki dogovorijo za prevoz.
3. Integracija z javnim prevozom: Na istih postajališčih naj bi se v obe smeri ustavili tudi avtobusi javnega prevoza (medmestni promet). V bližini večjih mest je potrebno še logično povezati mestni in osebni promet (P+R). Na R+H postajališčih taka povezava zagotovi, da tisti, ki ni uspel dobiti prevoza iz večjega mesta (npr. pozno zvečer domov), lahko do svojega vozila pride tudi z avtobusom.
4. Varnost in cena: Glede vzpostavljanja mreže voznikov razmisliti o vpisu v register (kriterij prometnih prekrškov in vozniške dobe) in označevanju (nalepke, oznaka relacije). Ob vpisu zagotoviti tudi zaščito odgovornosti za sopotnike - zavarovanje. Ob oblikovanju rešitve bi bila smiselna javna razprava, v katero naj bi se vključili vozniki, ki želijo pri tem sistemu sodelovati. V tem okviru bi se določila tudi cena prevoza - ne nujno enaka ceni javnega prometa, a vsaj toliko, da se vozniku "splača" naredit ovinek, da na postajališču pobere tri ljudi.
Mislim, da bi se marsikdo z veseljem vključil v tak sodoben sistem integriranega prevoza. Prilagojen bi moral biti značilnostim Slovenije in potrebam Slovencev, v veliki meri bi lahko pokril tudi prevoz študentov v univerzitetna središča. Trenutno je enostavno premalo mest, kjer bi lahko varno pustili avto in se dogovorili za skupni prevoz ter s tem tudi razbremenili mesta. Če je že deliva.si uspel pridobiti evropski denar za izvedbo pilotnega projekta, mislim, da njegova razširitev ne bi smela biti vprašanje pri pridobivanju sredstev. A zgolj povezovanje voznikov in potnikov ne bo dovolj, potrebno bo nekaj infrastrukture. Ocenjujem, da bi bil vložek države v primerjavi z prednostmi novega sistema zanemarljiv.
Prosim za mnenja in podporo tistih, ki se vsak dan vozite v službo, pa tudi za podporo tistih, ki se ne.
Verzija predloga z dne, 7. 5. 2010 | 15:15:24
Integrirana prometna politika Slovenije
Predlagam, da Vlada RS ob sodelovanju Ministrstva za promet, Ministrstva za okolje in prostor ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (direktorat za informacijsko družbo) oblikuje novo prometno politiko Slovenije, prilagojeno značilnostim poselitve, prometnega sistema in potrebam državljanov. Ta prometna politika naj zagotovi integracijo osebnega in javnega prometa ob uporabi sodobne IKT.
Izhodišča:
- Slovenija je razpršeno poseljena
- V preteklih desetletjih smo od policentričnega modela razvoja prešli k izraziti koncentraciji delovnih mest v majhnem številu zaposlitvenih središč
- Slovenija je ogromno investirala v izgradnjo avtocestnega omrežja
- Zaradi vsega naštetega se je uveljavil model prevoza posameznikov z osebnim avtomobilom, kar je za marsikoga nuja, ne le razkošje (pa tudi strošek). Osebni prevoz za potrebe nakupov ni potreben več kot enkrat do dvakrat na teden.
- Vsa večja mesta se srečujejo s problemom mirujočega prometa
- Potreba po zmanjšanju deleža trdnih delcev v ozračju
- Javni prevoz ne ustreza sodobnim (zahodnoevropskim) standardom pravočasnosti in hitrosti - tudi zaradi osebnega prometa
- ...
Predlog:
1. Osnovna rešitev: Ob priključkih na avtoceste, kjer je običajno ob uvozih in izvozih na voljo tudi degradiran prostor (zaradi priključkov, krožišč in drugih objektov prometne infrastrukture), naj se ustrezno umestijo parkirni prostori, ob njih pa R+H postajališča (ride & hike) z nadstrešnicami za zaščito čakajočih pred dežjem in vetrom. Ob postajališčih naj bodo tudi pokrite kolesarnice. Parkirišča naj bodo po možnosti video nadzorovana in pregledna ter vidna iz glavnih cest, tako da je na njih varno pustiti avto za cel dan. Postajališča bi morala biti enolično poimenovana (npr. trimestna kratica z oznako kraja in številko) za lažje medsebojno dogovarjanje. Že ta osnovna ureditev bi omogočila vsaj tistim, ki bi se lahko dogovorili za skupno pot v službo, da pustijo avto na varnem mestu in da varno ustavijo (in počakajo) na R+H postajališču v bližini večje prometnice. Pokrite kolesarnice bi omogočale, da bližnji prebivalci avtomobila niti ne uporabijo. Kolesarnice so nujne vsaj v bližini mest.
2. Nadgradnja z IKT: Oprema postajališč bi lahko omogočala prikaz destinacij, kamor so namenjeni čakajoči. Potrebujemo dovolj velik zaslon in ustrezno vnosno mesto. To je zlasti pomembno na postajališčih v bližini zaposlitvenih središč (za povratek domov). Potrebna je tudi integracija s sodobnimi socialnimi omrežji (npr. Twitter) po zgledu www.deliva.si. Inovacije na tem področju sploh niso več potrebne, le obstoječe rešitve je potrebno uporabiti. Poleg deliva.si obstajajo tudi drugi sistemi, s katerimi voznike o svojih načrtih obveščajo avtoštoparji in se tako z vozniki dogovorijo za prevoz.
3. Integracija z javnim prevozom: Na istih postajališčih naj bi se v obe smeri ustavili tudi avtobusi javnega prevoza (medmestni promet). V bližini večjih mest je potrebno še logično povezati mestni in osebni promet (P+R). Na R+H postajališčih taka povezava zagotovi, da tisti, ki ni uspel dobiti prevoza iz večjega mesta (npr. pozno zvečer domov), lahko do svojega vozila pride tudi z avtobusom.
4. Varnost in cena: Glede vzpostavljanja mreže voznikov razmisliti o vpisu v register (kriterij prometnih prekrškov in vozniške dobe) in označevanju (nalepke, oznaka relacije). Ob vpisu zagotoviti tudi zaščito odgovornosti za sopotnike - zavarovanje. Ob oblikovanju rešitve bi bila smiselna javna razprava, v katero naj bi se vključili vozniki, ki želijo pri tem sistemu sodelovati. V tem okviru bi se določila tudi cena prevoza - ne nujno enaka ceni javnega prometa, a vsaj toliko, da se vozniku "splača" naredit ovinek, da na postajališču pobere tri ljudi.
Mislim, da bi se marsikdo z veseljem vključil v tak sodoben sistem integriranega prevoza. Prilagojen bi moral biti značilnostim Slovenije in potrebam Slovencev, v veliki meri bi lahko pokril tudi prevoz študentov v univerzitetna središča. Trenutno je enostavno premalo mest, kjer bi lahko varno pustili avto in se dogovorili za skupni prevoz ter s tem tudi razbremenili mesta. Če je že deliva.si uspel pridobiti evropski denar za izvedbo pilotnega projekta, mislim, da njegova razširitev ne bi smela biti vprašanje pri pridobivanju sredstev. A zgolj povezovanje voznikov in potnikov ne bo dovolj, potrebno bo nekaj infrastrukture. Ocenjujem, da bi bil vložek države v primerjavi z prednostmi novega sistema zanemarljiv.
Prosim za mnenja in podporo tistih, ki se vsak dan vozite v službo, pa tudi za podporo tistih, ki se ne.