Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Integrirana prometna politika Slovenije

3751 OGLEDOV 5 KOMENTARJEV

Predlagam, da Vlada RS ob sodelovanju Ministrstva za promet, Ministrstva za okolje in prostor ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (direktorat za informacijsko družbo) oblikuje novo prometno politiko Slovenije, prilagojeno značilnostim poselitve, prometnega sistema in potrebam državljanov. Ta prometna politika naj zagotovi integracijo osebnega in javnega prometa ob uporabi sodobne IKT.

Izhodišča:

  • Slovenija je razpršeno poseljena
  • V preteklih desetletjih smo od policentričnega modela razvoja prešli k izraziti koncentraciji delovnih mest v majhnem številu zaposlitvenih središč
  • Slovenija je ogromno investirala v izgradnjo avtocestnega omrežja
  • Zaradi vsega naštetega se je uveljavil model prevoza posameznikov z osebnim avtomobilom, kar je za marsikoga nuja, ne le razkošje (pa tudi strošek). Osebni prevoz za potrebe nakupov ni potreben več kot enkrat do dvakrat na teden.
  • Vsa večja mesta se srečujejo s problemom mirujočega prometa
  • Potreba po zmanjšanju deleža trdnih delcev v ozračju
  • Javni prevoz ne ustreza sodobnim (zahodnoevropskim) standardom pravočasnosti in hitrosti - tudi zaradi osebnega prometa
  • ...

Predlog:

1. Osnovna rešitev: Ob priključkih na avtoceste ali druge večje prometnice, kjer je običajno ob uvozih in izvozih na voljo tudi degradiran prostor (zaradi priključkov, krožišč in drugih objektov prometne infrastrukture), naj se ustrezno umestijo parkirni prostori, ob njih pa R+H postajališča (ride & hike) z nadstrešnicami za zaščito čakajočih pred dežjem in vetrom. Ob postajališčih naj bodo tudi pokrite kolesarnice. Parkirišča naj bodo po možnosti video nadzorovana in pregledna ter vidna iz glavnih cest, tako da je na njih varno pustiti avto za cel dan. Postajališča bi morala biti enolično poimenovana (npr. trimestna kratica z oznako kraja in številko) za lažje medsebojno dogovarjanje. Že ta osnovna ureditev bi omogočila vsaj tistim, ki bi se lahko dogovorili za skupno pot v službo, da pustijo avto na varnem mestu in da varno ustavijo (in počakajo) na R+H postajališču v bližini večje prometnice. Pokrite kolesarnice bi omogočale, da bližnji prebivalci avtomobila niti ne uporabijo. Kolesarnice so nujne vsaj v bližini mest.

2. Nadgradnja z IKT: Oprema postajališč bi lahko omogočala prikaz destinacij, kamor so namenjeni čakajoči. Potrebujemo dovolj velik zaslon in ustrezno vnosno mesto. To je zlasti pomembno na postajališčih v bližini zaposlitvenih središč (za povratek domov). Potrebna je tudi integracija s sodobnimi socialnimi omrežji (npr. Twitter) po zgledu www.deliva.si. Inovacije na tem področju sploh niso več potrebne, le obstoječe rešitve je potrebno uporabiti. Poleg deliva.si obstajajo tudi drugi sistemi, s katerimi voznike o svojih načrtih obveščajo avtoštoparji in se tako z vozniki dogovorijo za prevoz.

3. Integracija z javnim prevozom: Na istih postajališčih naj bi se v obe smeri ustavili tudi avtobusi javnega prevoza (medmestni promet). V bližini večjih mest je potrebno še logično povezati mestni in osebni promet (P+R). Na R+H postajališčih taka povezava zagotovi, da tisti, ki ni uspel dobiti prevoza iz večjega mesta (npr. pozno zvečer domov), lahko do svojega vozila pride tudi z avtobusom.

4. Varnost in cena: Glede vzpostavljanja mreže voznikov razmisliti o vpisu v register (kriterij prometnih prekrškov in vozniške dobe) in označevanju (nalepke, oznaka relacije). Ob vpisu zagotoviti tudi zaščito odgovornosti za sopotnike - zavarovanje. Ob oblikovanju rešitve bi bila smiselna javna razprava, v katero naj bi se vključili vozniki, ki želijo pri tem sistemu sodelovati. V tem okviru bi se določila tudi cena prevoza - ne nujno enaka ceni javnega prometa, a vsaj toliko, da se vozniku "splača" naredit ovinek, da na postajališču pobere tri ljudi.

Mislim, da bi se marsikdo z veseljem vključil v tak sodoben sistem integriranega prevoza. Prilagojen bi moral biti značilnostim Slovenije in potrebam Slovencev, v veliki meri bi lahko pokril tudi prevoz študentov v univerzitetna središča. Trenutno je enostavno premalo mest, kjer bi lahko varno pustili avto in se dogovorili za skupni prevoz ter s tem tudi razbremenili mesta. Če je že deliva.si uspel pridobiti evropski denar za izvedbo pilotnega projekta, mislim, da njegova razširitev ne bi smela biti vprašanje pri pridobivanju sredstev. A zgolj povezovanje voznikov in potnikov ne bo dovolj, potrebno bo nekaj infrastrukture. Ocenjujem, da bi bil vložek države v primerjavi z prednostmi novega sistema zanemarljiv.

Prosim za mnenja in podporo tistih, ki se vsak dan vozite v službo, pa tudi za podporo tistih, ki se ne.

17 glasov

1 glas

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR K KatjaS 1 predlog
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • ZADNJA SPREMEMBA
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


5. 7. 2010

Odziv Ministrstva za promet

Ministrstvo za promet je leta 2007 začelo z izvajanjem projekta integriranega javnega potniškega prometa (v nadaljevanju projekt IJPP), katerega namen je vzpostaviti integrirani sistem ponudbe javnega potniškega prometa na ravni železniškega prometa, avtobusnega linijskega prometa in avtobusnega mestnega prometa. Integracija bo vzpostavljena na več ravneh in sicer na ravni integracije voznih redov, na ravni vozovnic in na ravni vzpostavitve pogojev za prostorsko integracijo. Integracija voznih redov pomeni usklajenost med voznimi redi železniškega, avtobusnega linijskega in avtobusnega mestnega prometa v sistemu prestopanj z enega prevoznega načina na drugega, kar bo zagotovilo hitrejši potovalni čas potnikov in večjo udobnost. Integracija na ravni vozovnic pomeni uvedbo enotne vozovnice, ki velja znotraj določenih con, kar bo zagotavljalo potniku, da bo v primeru prestopanj med enakimi ali različnimi transportnimi načini znotraj cone oz. con, za katere je kupil vozovnico, lahko uporabljal isto vozovnico brez doplačila. Prostorska integracija pomeni vzpostavitev sistemske rešitve na področju prostorskih aktov občin, ki morajo načrtovati razvoj dejavnosti v prostoru na način, ki bo usmerjal razvoj naselij in regij v zagotavljanje prostorskih pogojev za učinkovitejše izvajanje JPP (zgostitev poselitve in dejavnosti ob koridorjih JPP, ureditev prestopnih točk (postaj in postajališč) v prostoru na način, da bodo potniku omogočile hitro, varno in udobno prestopanje na enem mestu.

Projekt posega na področje prostorskega načrtovanja in urbanizma in na področje pristojnosti občin pri organizaciji mestnega potniškega prometa zato je predvideno tudi sodelovanje z občinami. Celotni sistem javnega potniškega prometa je potrebno organizirati na način, da bo konkurenčen uporabi osebnega vozila. To pa pomeni, da mora biti za uporabnika udoben, hiter, cenovno konkurenčen osebnemu avtomobilu, enostaven in atraktiven za uporabo. V Republiki Sloveniji imamo trenutno 43 avtobusnih podjetij, ki opravljajo vožnje v linijskem potniškem prometu in enega ponudnika potniških prevozov v železniškem prometu. Skladno s politiko države je potrebno ne glede na veliko število različnih prevoznikov zagotavljati mobilnost vseh socialnih skupin prebivalcev in ustvariti podlage za uvedbo enotne vozovnice, ki bo omogočala prestopanje med različnimi prevoznimi načini in ponudniki.

Ministrstvo za promet bo s projektom ustvarilo možnosti (pravne podlage, organizacijske, finančne in prostorske pogoje) za vzpostavitev integriranega javnega potniškega prometa v Sloveniji. Cilj projekta je do leta 2012 vzpostaviti službo za upravljanje javnega potniškega prometa, poenotiti vozne rede na ravni avtobusnega in železniškega prometa, uvesti enotno vozovnico in ustvariti podlage za nadaljnji razvoj in izboljšave v javnem potniškem prometu, saj se bodo aktivnosti nadaljevale tudi po zaključku projekta IJPP.

Sistem enotne vozovnice z vidika uporabnika deluje, če je omogočeno:

  • Prestopanje potnikov iz železnice na mestni avtobus (in obratno);
  • Prestopanje potnikov iz železnice na primestni avtobus (in obratno);
  • Prestopanje potnika iz primestnega na mestni avtobus (in obratno);
  • Vstopanje potnika na avtobus/vlak na neki relaciji (ne glede na itinerar);
  • Vstopanje potnika na avtobuse različnih ponudnikov (na neki relaciji).

Izboljšanje dostopnosti z javnimi prevoznimi sredstvi bo podprto z različnimi akcijami informiranja, izobraževanja in ozaveščanja potnikov o pomenu uporabe javnega potniškega prometa oz. širše o pomenu trajnostne mobilnosti, saj pešačenje in kolesarjenje dopolnjujeta sistem javnega potniškega prometa. Za potrebe upravljanja integriranega javnega potniškega prometa bo ustanovljena služba za javni potniški promet, ki bo imela funkcijo upravljavca JPP tako na ravni železniškega kot na ravni avtobusnega prometa. Upravljanje JPP v mestih je v izvirni pristojnosti občin, zato je za popolno integracijo na ravni enotne vozovnice predvideno sklepanje pogodb na ravni država-občina, v katerih se bodo na podlagi pogodb uredila razmerja in odškodnine mestom.

Projekt je v skladu s četrtim ciljem Nacionalnega strateškega referenčnega okvira 2007 – 2013, ki govori o zagotavljanju pogojev za rast z zagotavljanjem trajnostne mobilnosti, trajnostnega ravnanja z energijo ter izboljšanja kakovosti okolja in ustrezne infrastrukture, kar je obenem tudi splošni cilj Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007 – 2013.

Projekt IJPP je skladen s paradigmo trajnostnega razvoja, ki mora na področju okolja, gospodarstva in družbe zagotavljati razvoj v smeri blaginje s socialno in ekonomsko komponento, ne da bi ogrožali okolje.

Javni potniški promet je predvsem v javnem interesu in torej prevladuje princip »nagrajevanja« uporabe ter ne »zaračunavanja« uporabe. To načelo je zapisano v vrsti nacionalnih politik in skladno z OP-ROPI 2007-13 glede podpore in razvoja različnih možnosti mobilnosti prebivalstva in oskrbe gospodarstva s poudarkom na trajnostni mobilnosti.

Priloge:

Popravki predloga

Verzija predloga z dne, 7. 5. 2010 | 14:08:19

Integrirana prometna politika Slovenije

Predlagam, da Vlada RS ob sodelovanju Ministrstva za promet, Ministrstva za okolje in prostor ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (direktorat za informacijsko družbo) oblikuje novo prometno politiko Slovenije, prilagojeno značilnostim poselitve, prometnega sistema in potrebam državljanov. Ta prometna politika naj zagotovi integracijo osebnega in javnega prometa ob uporabi sodobne IKT.

Izhodišča:

  • Slovenija je razpršeno poseljena
  • V preteklih desetletjih smo od policentričnega modela razvoja prešli k izraziti koncentraciji delovnih mest v majhnem številu zaposlitvenih središč
  • Slovenija je ogromno investirala v izgradnjo avtocestnega omrežja
  • Zaradi vsega naštetega se je uveljavil model prevoza posameznikov z osebnim avtomobilom, kar je za marsikoga nuja, ne le razkošje (pa tudi strošek). Osebni prevoz za potrebe nakupov ni potreben več kot enkrat do dvakrat na teden.
  • Vsa večja mesta se srečujejo s problemom mirujočega prometa
  • Potreba po zmanjšanju deleža trdnih delcev v ozračju
  • Javni prevoz ne ustreza sodobnim (zahodnoevropskim) standardom pravočasnosti in hitrosti - tudi zaradi osebnega prometa
  • ...

Predlog:

1. Osnova: Ob priključkih na avtoceste, kjer je običajno ob uvozih in izvozih na voljo tudi degradiran prostor (zaradi priključkov, krožišč in drugih objektov prometne infrastrukture), naj se ustrezbo umestijo parkirni prostori, ob njih pa R+H postajališča (ride & hike) z nadstrešnicami za zaščito čakajočih pred dežjem in vetrom ter ob njih tudi pokrite kolesarnice. Parkirišča naj bodo po možnosti video nadzorovana in pregledna ter vidna iz glavnih cest, tako da je na njih varno pustiti avto za cel dan. Že ta osnovna ureditev bi omogočila vsaj tistim, ki bi se lahko dogovorili za skupno pot v službo, da pustijo avto na varnem mestu in da varno ustavijo (in počakajo) na R+H postajališču v bližini večje prometnice. Pokrite kolesarnice bi omogočale, da bližnji prebivalci avtomobila niti ne uporabijo. Kolesarnice so nujne vsaj v bližini mest.

2. Nadgradnja z IKT: Oprema postajališč bi lahko omogočala prikaz destinacij, kamor so namenjeni čakajoči. Potrebujemo dovolj velik zaslon in ustrezno vnosno mesto. To je zlasti pomembno na postajališčih v bližini zaposlitvenih središč (za povratek domov). Potrebna je tudi integracija s sodobnimi socialnimi omrežji (npr. Twitter) po zgledu www.deliva.si. Inovacije na tem področju sploh niso več potrebne, le obstoječe rešitve je potrebno uporabiti. Poleg deliva.si obstajajo tudi drugi sistemi, s katerimi voznike o svojih načrtih obveščajo avtoštoparji in se tako z vozniki dogovorijo za prevoz.

3. Integracija z javnim prevozom: Na istih postajališčih naj bi se v obe smeri ustavili tudi avtobusi javnega prevoza (medmestni promet). V bližini večjih mest je potrebno še logično povezati mestni in osebni promet (P+R). Na R+H postajališčih taka povezava zagotovi, da tisti, ki ni uspel dobiti prevoza iz večjega mesta (npr. pozno zvečer domov), lahko do svojega vozila pride tudi z avtobusom.

4. Varnost in cena: Glede vzpostavljanja mreže voznikov razmisliti o vpisu v register (kriterij prometnih prekrškov in vozniške dobe) ter ob vpisu zagotoviti tudi zaščito odgovornosti za sopotnike - zavarovanje. Ob oblikovanju rešitve bi bila smiselna javna razprava, v katero naj bi se vključili vozniki, ki želijo pri tem sistemu sodelovati. V tem okviru bi se določila tudi cena prevoza - ne nujno enaka ceni javnega prometa, a vsaj toliko, da se vozniku "splača" naredit ovinek, da na postajališču pobere tri ljudi.

Mislim, da bi se marsikdo z veseljem vključil v tak sodoben sistem integriranega prevoza. Prilagojen bi moral biti značilnostim Slovenije in potrebam Slovencev, v veliki meri bi lahko pokril tudi prevoz študentov v univerzitetna središča. Trenutno je enostavno premalo mest, kjer bi lahko varno pustili avto in se dogovorili za skupni prevoz ter s tem tudi razbremenili mesta. Če je že deliva.si uspel pridobiti evropski denar za izvedbo pilotnega projekta, mislim, da njegova razširitev ne bi smela biti vprašanje pri pridobivanju sredstev. A zgolj povezovanje voznikov in potnikov ne bo dovolj, potrebno bo nekaj infrastrukture. Ocenjujem, da bi bil vložek države v primerjavi z prednostmi novega sistema zanemarljiv.

Prosim za mnenja in podporo tistih, ki se vsak dan vozite v službo, pa tudi za podporo tistih, ki se ne.

Verzija predloga z dne, 7. 5. 2010 | 14:09:17

Integrirana prometna politika Slovenije

Predlagam, da Vlada RS ob sodelovanju Ministrstva za promet, Ministrstva za okolje in prostor ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (direktorat za informacijsko družbo) oblikuje novo prometno politiko Slovenije, prilagojeno značilnostim poselitve, prometnega sistema in potrebam državljanov. Ta prometna politika naj zagotovi integracijo osebnega in javnega prometa ob uporabi sodobne IKT.

Izhodišča:

  • Slovenija je razpršeno poseljena
  • V preteklih desetletjih smo od policentričnega modela razvoja prešli k izraziti koncentraciji delovnih mest v majhnem številu zaposlitvenih središč
  • Slovenija je ogromno investirala v izgradnjo avtocestnega omrežja
  • Zaradi vsega naštetega se je uveljavil model prevoza posameznikov z osebnim avtomobilom, kar je za marsikoga nuja, ne le razkošje (pa tudi strošek). Osebni prevoz za potrebe nakupov ni potreben več kot enkrat do dvakrat na teden.
  • Vsa večja mesta se srečujejo s problemom mirujočega prometa
  • Potreba po zmanjšanju deleža trdnih delcev v ozračju
  • Javni prevoz ne ustreza sodobnim (zahodnoevropskim) standardom pravočasnosti in hitrosti - tudi zaradi osebnega prometa
  • ...

Predlog:

1. Osnova: Ob priključkih na avtoceste, kjer je običajno ob uvozih in izvozih na voljo tudi degradiran prostor (zaradi priključkov, krožišč in drugih objektov prometne infrastrukture), naj se ustrezbo umestijo parkirni prostori, ob njih pa R+H postajališča (ride & hike) z nadstrešnicami za zaščito čakajočih pred dežjem in vetrom ter ob njih tudi pokrite kolesarnice. Parkirišča naj bodo po možnosti video nadzorovana in pregledna ter vidna iz glavnih cest, tako da je na njih varno pustiti avto za cel dan. Postajališča bi morala biti unikatno označena (npr. trimestna kratica na podlagi imena kraja) za lažje medsebojno dogovarjanje. Že ta osnovna ureditev bi omogočila vsaj tistim, ki bi se lahko dogovorili za skupno pot v službo, da pustijo avto na varnem mestu in da varno ustavijo (in počakajo) na R+H postajališču v bližini večje prometnice. Pokrite kolesarnice bi omogočale, da bližnji prebivalci avtomobila niti ne uporabijo. Kolesarnice so nujne vsaj v bližini mest.

2. Nadgradnja z IKT: Oprema postajališč bi lahko omogočala prikaz destinacij, kamor so namenjeni čakajoči. Potrebujemo dovolj velik zaslon in ustrezno vnosno mesto. To je zlasti pomembno na postajališčih v bližini zaposlitvenih središč (za povratek domov). Potrebna je tudi integracija s sodobnimi socialnimi omrežji (npr. Twitter) po zgledu www.deliva.si. Inovacije na tem področju sploh niso več potrebne, le obstoječe rešitve je potrebno uporabiti. Poleg deliva.si obstajajo tudi drugi sistemi, s katerimi voznike o svojih načrtih obveščajo avtoštoparji in se tako z vozniki dogovorijo za prevoz.

3. Integracija z javnim prevozom: Na istih postajališčih naj bi se v obe smeri ustavili tudi avtobusi javnega prevoza (medmestni promet). V bližini večjih mest je potrebno še logično povezati mestni in osebni promet (P+R). Na R+H postajališčih taka povezava zagotovi, da tisti, ki ni uspel dobiti prevoza iz večjega mesta (npr. pozno zvečer domov), lahko do svojega vozila pride tudi z avtobusom.

4. Varnost in cena: Glede vzpostavljanja mreže voznikov razmisliti o vpisu v register (kriterij prometnih prekrškov in vozniške dobe) in označevanju (nalepke, oznaka relacije). Ob vpisu zagotoviti tudi zaščito odgovornosti za sopotnike - zavarovanje. Ob oblikovanju rešitve bi bila smiselna javna razprava, v katero naj bi se vključili vozniki, ki želijo pri tem sistemu sodelovati. V tem okviru bi se določila tudi cena prevoza - ne nujno enaka ceni javnega prometa, a vsaj toliko, da se vozniku "splača" naredit ovinek, da na postajališču pobere tri ljudi.

Mislim, da bi se marsikdo z veseljem vključil v tak sodoben sistem integriranega prevoza. Prilagojen bi moral biti značilnostim Slovenije in potrebam Slovencev, v veliki meri bi lahko pokril tudi prevoz študentov v univerzitetna središča. Trenutno je enostavno premalo mest, kjer bi lahko varno pustili avto in se dogovorili za skupni prevoz ter s tem tudi razbremenili mesta. Če je že deliva.si uspel pridobiti evropski denar za izvedbo pilotnega projekta, mislim, da njegova razširitev ne bi smela biti vprašanje pri pridobivanju sredstev. A zgolj povezovanje voznikov in potnikov ne bo dovolj, potrebno bo nekaj infrastrukture. Ocenjujem, da bi bil vložek države v primerjavi z prednostmi novega sistema zanemarljiv.

Prosim za mnenja in podporo tistih, ki se vsak dan vozite v službo, pa tudi za podporo tistih, ki se ne.

Verzija predloga z dne, 7. 5. 2010 | 14:10:29

Integrirana prometna politika Slovenije

Predlagam, da Vlada RS ob sodelovanju Ministrstva za promet, Ministrstva za okolje in prostor ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (direktorat za informacijsko družbo) oblikuje novo prometno politiko Slovenije, prilagojeno značilnostim poselitve, prometnega sistema in potrebam državljanov. Ta prometna politika naj zagotovi integracijo osebnega in javnega prometa ob uporabi sodobne IKT.

Izhodišča:

  • Slovenija je razpršeno poseljena
  • V preteklih desetletjih smo od policentričnega modela razvoja prešli k izraziti koncentraciji delovnih mest v majhnem številu zaposlitvenih središč
  • Slovenija je ogromno investirala v izgradnjo avtocestnega omrežja
  • Zaradi vsega naštetega se je uveljavil model prevoza posameznikov z osebnim avtomobilom, kar je za marsikoga nuja, ne le razkošje (pa tudi strošek). Osebni prevoz za potrebe nakupov ni potreben več kot enkrat do dvakrat na teden.
  • Vsa večja mesta se srečujejo s problemom mirujočega prometa
  • Potreba po zmanjšanju deleža trdnih delcev v ozračju
  • Javni prevoz ne ustreza sodobnim (zahodnoevropskim) standardom pravočasnosti in hitrosti - tudi zaradi osebnega prometa
  • ...

Predlog:

1. Osnovna rešitev: Ob priključkih na avtoceste, kjer je običajno ob uvozih in izvozih na voljo tudi degradiran prostor (zaradi priključkov, krožišč in drugih objektov prometne infrastrukture), naj se ustrezbo umestijo parkirni prostori, ob njih pa R+H postajališča (ride & hike) z nadstrešnicami za zaščito čakajočih pred dežjem in vetrom ter ob njih tudi pokrite kolesarnice. Parkirišča naj bodo po možnosti video nadzorovana in pregledna ter vidna iz glavnih cest, tako da je na njih varno pustiti avto za cel dan. Postajališča bi morala biti unikatno označena (npr. trimestna kratica na podlagi imena kraja) za lažje medsebojno dogovarjanje. Že ta osnovna ureditev bi omogočila vsaj tistim, ki bi se lahko dogovorili za skupno pot v službo, da pustijo avto na varnem mestu in da varno ustavijo (in počakajo) na R+H postajališču v bližini večje prometnice. Pokrite kolesarnice bi omogočale, da bližnji prebivalci avtomobila niti ne uporabijo. Kolesarnice so nujne vsaj v bližini mest.

2. Nadgradnja z IKT: Oprema postajališč bi lahko omogočala prikaz destinacij, kamor so namenjeni čakajoči. Potrebujemo dovolj velik zaslon in ustrezno vnosno mesto. To je zlasti pomembno na postajališčih v bližini zaposlitvenih središč (za povratek domov). Potrebna je tudi integracija s sodobnimi socialnimi omrežji (npr. Twitter) po zgledu www.deliva.si. Inovacije na tem področju sploh niso več potrebne, le obstoječe rešitve je potrebno uporabiti. Poleg deliva.si obstajajo tudi drugi sistemi, s katerimi voznike o svojih načrtih obveščajo avtoštoparji in se tako z vozniki dogovorijo za prevoz.

3. Integracija z javnim prevozom: Na istih postajališčih naj bi se v obe smeri ustavili tudi avtobusi javnega prevoza (medmestni promet). V bližini večjih mest je potrebno še logično povezati mestni in osebni promet (P+R). Na R+H postajališčih taka povezava zagotovi, da tisti, ki ni uspel dobiti prevoza iz večjega mesta (npr. pozno zvečer domov), lahko do svojega vozila pride tudi z avtobusom.

4. Varnost in cena: Glede vzpostavljanja mreže voznikov razmisliti o vpisu v register (kriterij prometnih prekrškov in vozniške dobe) in označevanju (nalepke, oznaka relacije). Ob vpisu zagotoviti tudi zaščito odgovornosti za sopotnike - zavarovanje. Ob oblikovanju rešitve bi bila smiselna javna razprava, v katero naj bi se vključili vozniki, ki želijo pri tem sistemu sodelovati. V tem okviru bi se določila tudi cena prevoza - ne nujno enaka ceni javnega prometa, a vsaj toliko, da se vozniku "splača" naredit ovinek, da na postajališču pobere tri ljudi.

Mislim, da bi se marsikdo z veseljem vključil v tak sodoben sistem integriranega prevoza. Prilagojen bi moral biti značilnostim Slovenije in potrebam Slovencev, v veliki meri bi lahko pokril tudi prevoz študentov v univerzitetna središča. Trenutno je enostavno premalo mest, kjer bi lahko varno pustili avto in se dogovorili za skupni prevoz ter s tem tudi razbremenili mesta. Če je že deliva.si uspel pridobiti evropski denar za izvedbo pilotnega projekta, mislim, da njegova razširitev ne bi smela biti vprašanje pri pridobivanju sredstev. A zgolj povezovanje voznikov in potnikov ne bo dovolj, potrebno bo nekaj infrastrukture. Ocenjujem, da bi bil vložek države v primerjavi z prednostmi novega sistema zanemarljiv.

Prosim za mnenja in podporo tistih, ki se vsak dan vozite v službo, pa tudi za podporo tistih, ki se ne.

Verzija predloga z dne, 7. 5. 2010 | 14:28:39

Integrirana prometna politika Slovenije

Predlagam, da Vlada RS ob sodelovanju Ministrstva za promet, Ministrstva za okolje in prostor ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (direktorat za informacijsko družbo) oblikuje novo prometno politiko Slovenije, prilagojeno značilnostim poselitve, prometnega sistema in potrebam državljanov. Ta prometna politika naj zagotovi integracijo osebnega in javnega prometa ob uporabi sodobne IKT.

Izhodišča:

  • Slovenija je razpršeno poseljena
  • V preteklih desetletjih smo od policentričnega modela razvoja prešli k izraziti koncentraciji delovnih mest v majhnem številu zaposlitvenih središč
  • Slovenija je ogromno investirala v izgradnjo avtocestnega omrežja
  • Zaradi vsega naštetega se je uveljavil model prevoza posameznikov z osebnim avtomobilom, kar je za marsikoga nuja, ne le razkošje (pa tudi strošek). Osebni prevoz za potrebe nakupov ni potreben več kot enkrat do dvakrat na teden.
  • Vsa večja mesta se srečujejo s problemom mirujočega prometa
  • Potreba po zmanjšanju deleža trdnih delcev v ozračju
  • Javni prevoz ne ustreza sodobnim (zahodnoevropskim) standardom pravočasnosti in hitrosti - tudi zaradi osebnega prometa
  • ...

Predlog:

1. Osnovna rešitev: Ob priključkih na avtoceste, kjer je običajno ob uvozih in izvozih na voljo tudi degradiran prostor (zaradi priključkov, krožišč in drugih objektov prometne infrastrukture), naj se ustrezbo umestijo parkirni prostori, ob njih pa R+H postajališča (ride & hike) z nadstrešnicami za zaščito čakajočih pred dežjem in vetrom ter ob njih tudi pokrite kolesarnice. Parkirišča naj bodo po možnosti video nadzorovana in pregledna ter vidna iz glavnih cest, tako da je na njih varno pustiti avto za cel dan. Postajališča bi morala biti unikatno poimenovana (npr. trimestna kratica na podlagi imena kraja) za lažje medsebojno dogovarjanje. Že ta osnovna ureditev bi omogočila vsaj tistim, ki bi se lahko dogovorili za skupno pot v službo, da pustijo avto na varnem mestu in da varno ustavijo (in počakajo) na R+H postajališču v bližini večje prometnice. Pokrite kolesarnice bi omogočale, da bližnji prebivalci avtomobila niti ne uporabijo. Kolesarnice so nujne vsaj v bližini mest.

2. Nadgradnja z IKT: Oprema postajališč bi lahko omogočala prikaz destinacij, kamor so namenjeni čakajoči. Potrebujemo dovolj velik zaslon in ustrezno vnosno mesto. To je zlasti pomembno na postajališčih v bližini zaposlitvenih središč (za povratek domov). Potrebna je tudi integracija s sodobnimi socialnimi omrežji (npr. Twitter) po zgledu www.deliva.si. Inovacije na tem področju sploh niso več potrebne, le obstoječe rešitve je potrebno uporabiti. Poleg deliva.si obstajajo tudi drugi sistemi, s katerimi voznike o svojih načrtih obveščajo avtoštoparji in se tako z vozniki dogovorijo za prevoz.

3. Integracija z javnim prevozom: Na istih postajališčih naj bi se v obe smeri ustavili tudi avtobusi javnega prevoza (medmestni promet). V bližini večjih mest je potrebno še logično povezati mestni in osebni promet (P+R). Na R+H postajališčih taka povezava zagotovi, da tisti, ki ni uspel dobiti prevoza iz večjega mesta (npr. pozno zvečer domov), lahko do svojega vozila pride tudi z avtobusom.

4. Varnost in cena: Glede vzpostavljanja mreže voznikov razmisliti o vpisu v register (kriterij prometnih prekrškov in vozniške dobe) in označevanju (nalepke, oznaka relacije). Ob vpisu zagotoviti tudi zaščito odgovornosti za sopotnike - zavarovanje. Ob oblikovanju rešitve bi bila smiselna javna razprava, v katero naj bi se vključili vozniki, ki želijo pri tem sistemu sodelovati. V tem okviru bi se določila tudi cena prevoza - ne nujno enaka ceni javnega prometa, a vsaj toliko, da se vozniku "splača" naredit ovinek, da na postajališču pobere tri ljudi.

Mislim, da bi se marsikdo z veseljem vključil v tak sodoben sistem integriranega prevoza. Prilagojen bi moral biti značilnostim Slovenije in potrebam Slovencev, v veliki meri bi lahko pokril tudi prevoz študentov v univerzitetna središča. Trenutno je enostavno premalo mest, kjer bi lahko varno pustili avto in se dogovorili za skupni prevoz ter s tem tudi razbremenili mesta. Če je že deliva.si uspel pridobiti evropski denar za izvedbo pilotnega projekta, mislim, da njegova razširitev ne bi smela biti vprašanje pri pridobivanju sredstev. A zgolj povezovanje voznikov in potnikov ne bo dovolj, potrebno bo nekaj infrastrukture. Ocenjujem, da bi bil vložek države v primerjavi z prednostmi novega sistema zanemarljiv.

Prosim za mnenja in podporo tistih, ki se vsak dan vozite v službo, pa tudi za podporo tistih, ki se ne.

Verzija predloga z dne, 7. 5. 2010 | 15:11:26

Integrirana prometna politika Slovenije

Predlagam, da Vlada RS ob sodelovanju Ministrstva za promet, Ministrstva za okolje in prostor ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (direktorat za informacijsko družbo) oblikuje novo prometno politiko Slovenije, prilagojeno značilnostim poselitve, prometnega sistema in potrebam državljanov. Ta prometna politika naj zagotovi integracijo osebnega in javnega prometa ob uporabi sodobne IKT.

Izhodišča:

  • Slovenija je razpršeno poseljena
  • V preteklih desetletjih smo od policentričnega modela razvoja prešli k izraziti koncentraciji delovnih mest v majhnem številu zaposlitvenih središč
  • Slovenija je ogromno investirala v izgradnjo avtocestnega omrežja
  • Zaradi vsega naštetega se je uveljavil model prevoza posameznikov z osebnim avtomobilom, kar je za marsikoga nuja, ne le razkošje (pa tudi strošek). Osebni prevoz za potrebe nakupov ni potreben več kot enkrat do dvakrat na teden.
  • Vsa večja mesta se srečujejo s problemom mirujočega prometa
  • Potreba po zmanjšanju deleža trdnih delcev v ozračju
  • Javni prevoz ne ustreza sodobnim (zahodnoevropskim) standardom pravočasnosti in hitrosti - tudi zaradi osebnega prometa
  • ...

Predlog:

1. Osnovna rešitev: Ob priključkih na avtoceste, kjer je običajno ob uvozih in izvozih na voljo tudi degradiran prostor (zaradi priključkov, krožišč in drugih objektov prometne infrastrukture), naj se ustrezbo umestijo parkirni prostori, ob njih pa R+H postajališča (ride & hike) z nadstrešnicami za zaščito čakajočih pred dežjem in vetrom ter ob njih tudi pokrite kolesarnice. Parkirišča naj bodo po možnosti video nadzorovana in pregledna ter vidna iz glavnih cest, tako da je na njih varno pustiti avto za cel dan. Postajališča bi morala biti enolično poimenovana (npr. trimestna kratica z oznako kraja in številko) za lažje medsebojno dogovarjanje. Že ta osnovna ureditev bi omogočila vsaj tistim, ki bi se lahko dogovorili za skupno pot v službo, da pustijo avto na varnem mestu in da varno ustavijo (in počakajo) na R+H postajališču v bližini večje prometnice. Pokrite kolesarnice bi omogočale, da bližnji prebivalci avtomobila niti ne uporabijo. Kolesarnice so nujne vsaj v bližini mest.

2. Nadgradnja z IKT: Oprema postajališč bi lahko omogočala prikaz destinacij, kamor so namenjeni čakajoči. Potrebujemo dovolj velik zaslon in ustrezno vnosno mesto. To je zlasti pomembno na postajališčih v bližini zaposlitvenih središč (za povratek domov). Potrebna je tudi integracija s sodobnimi socialnimi omrežji (npr. Twitter) po zgledu www.deliva.si. Inovacije na tem področju sploh niso več potrebne, le obstoječe rešitve je potrebno uporabiti. Poleg deliva.si obstajajo tudi drugi sistemi, s katerimi voznike o svojih načrtih obveščajo avtoštoparji in se tako z vozniki dogovorijo za prevoz.

3. Integracija z javnim prevozom: Na istih postajališčih naj bi se v obe smeri ustavili tudi avtobusi javnega prevoza (medmestni promet). V bližini večjih mest je potrebno še logično povezati mestni in osebni promet (P+R). Na R+H postajališčih taka povezava zagotovi, da tisti, ki ni uspel dobiti prevoza iz večjega mesta (npr. pozno zvečer domov), lahko do svojega vozila pride tudi z avtobusom.

4. Varnost in cena: Glede vzpostavljanja mreže voznikov razmisliti o vpisu v register (kriterij prometnih prekrškov in vozniške dobe) in označevanju (nalepke, oznaka relacije). Ob vpisu zagotoviti tudi zaščito odgovornosti za sopotnike - zavarovanje. Ob oblikovanju rešitve bi bila smiselna javna razprava, v katero naj bi se vključili vozniki, ki želijo pri tem sistemu sodelovati. V tem okviru bi se določila tudi cena prevoza - ne nujno enaka ceni javnega prometa, a vsaj toliko, da se vozniku "splača" naredit ovinek, da na postajališču pobere tri ljudi.

Mislim, da bi se marsikdo z veseljem vključil v tak sodoben sistem integriranega prevoza. Prilagojen bi moral biti značilnostim Slovenije in potrebam Slovencev, v veliki meri bi lahko pokril tudi prevoz študentov v univerzitetna središča. Trenutno je enostavno premalo mest, kjer bi lahko varno pustili avto in se dogovorili za skupni prevoz ter s tem tudi razbremenili mesta. Če je že deliva.si uspel pridobiti evropski denar za izvedbo pilotnega projekta, mislim, da njegova razširitev ne bi smela biti vprašanje pri pridobivanju sredstev. A zgolj povezovanje voznikov in potnikov ne bo dovolj, potrebno bo nekaj infrastrukture. Ocenjujem, da bi bil vložek države v primerjavi z prednostmi novega sistema zanemarljiv.

Prosim za mnenja in podporo tistih, ki se vsak dan vozite v službo, pa tudi za podporo tistih, ki se ne.

Verzija predloga z dne, 7. 5. 2010 | 15:15:24

Integrirana prometna politika Slovenije

Predlagam, da Vlada RS ob sodelovanju Ministrstva za promet, Ministrstva za okolje in prostor ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (direktorat za informacijsko družbo) oblikuje novo prometno politiko Slovenije, prilagojeno značilnostim poselitve, prometnega sistema in potrebam državljanov. Ta prometna politika naj zagotovi integracijo osebnega in javnega prometa ob uporabi sodobne IKT.

Izhodišča:

  • Slovenija je razpršeno poseljena
  • V preteklih desetletjih smo od policentričnega modela razvoja prešli k izraziti koncentraciji delovnih mest v majhnem številu zaposlitvenih središč
  • Slovenija je ogromno investirala v izgradnjo avtocestnega omrežja
  • Zaradi vsega naštetega se je uveljavil model prevoza posameznikov z osebnim avtomobilom, kar je za marsikoga nuja, ne le razkošje (pa tudi strošek). Osebni prevoz za potrebe nakupov ni potreben več kot enkrat do dvakrat na teden.
  • Vsa večja mesta se srečujejo s problemom mirujočega prometa
  • Potreba po zmanjšanju deleža trdnih delcev v ozračju
  • Javni prevoz ne ustreza sodobnim (zahodnoevropskim) standardom pravočasnosti in hitrosti - tudi zaradi osebnega prometa
  • ...

Predlog:

1. Osnovna rešitev: Ob priključkih na avtoceste, kjer je običajno ob uvozih in izvozih na voljo tudi degradiran prostor (zaradi priključkov, krožišč in drugih objektov prometne infrastrukture), naj se ustrezno umestijo parkirni prostori, ob njih pa R+H postajališča (ride & hike) z nadstrešnicami za zaščito čakajočih pred dežjem in vetrom. Ob postajališčih naj bodo tudi pokrite kolesarnice. Parkirišča naj bodo po možnosti video nadzorovana in pregledna ter vidna iz glavnih cest, tako da je na njih varno pustiti avto za cel dan. Postajališča bi morala biti enolično poimenovana (npr. trimestna kratica z oznako kraja in številko) za lažje medsebojno dogovarjanje. Že ta osnovna ureditev bi omogočila vsaj tistim, ki bi se lahko dogovorili za skupno pot v službo, da pustijo avto na varnem mestu in da varno ustavijo (in počakajo) na R+H postajališču v bližini večje prometnice. Pokrite kolesarnice bi omogočale, da bližnji prebivalci avtomobila niti ne uporabijo. Kolesarnice so nujne vsaj v bližini mest.

2. Nadgradnja z IKT: Oprema postajališč bi lahko omogočala prikaz destinacij, kamor so namenjeni čakajoči. Potrebujemo dovolj velik zaslon in ustrezno vnosno mesto. To je zlasti pomembno na postajališčih v bližini zaposlitvenih središč (za povratek domov). Potrebna je tudi integracija s sodobnimi socialnimi omrežji (npr. Twitter) po zgledu www.deliva.si. Inovacije na tem področju sploh niso več potrebne, le obstoječe rešitve je potrebno uporabiti. Poleg deliva.si obstajajo tudi drugi sistemi, s katerimi voznike o svojih načrtih obveščajo avtoštoparji in se tako z vozniki dogovorijo za prevoz.

3. Integracija z javnim prevozom: Na istih postajališčih naj bi se v obe smeri ustavili tudi avtobusi javnega prevoza (medmestni promet). V bližini večjih mest je potrebno še logično povezati mestni in osebni promet (P+R). Na R+H postajališčih taka povezava zagotovi, da tisti, ki ni uspel dobiti prevoza iz večjega mesta (npr. pozno zvečer domov), lahko do svojega vozila pride tudi z avtobusom.

4. Varnost in cena: Glede vzpostavljanja mreže voznikov razmisliti o vpisu v register (kriterij prometnih prekrškov in vozniške dobe) in označevanju (nalepke, oznaka relacije). Ob vpisu zagotoviti tudi zaščito odgovornosti za sopotnike - zavarovanje. Ob oblikovanju rešitve bi bila smiselna javna razprava, v katero naj bi se vključili vozniki, ki želijo pri tem sistemu sodelovati. V tem okviru bi se določila tudi cena prevoza - ne nujno enaka ceni javnega prometa, a vsaj toliko, da se vozniku "splača" naredit ovinek, da na postajališču pobere tri ljudi.

Mislim, da bi se marsikdo z veseljem vključil v tak sodoben sistem integriranega prevoza. Prilagojen bi moral biti značilnostim Slovenije in potrebam Slovencev, v veliki meri bi lahko pokril tudi prevoz študentov v univerzitetna središča. Trenutno je enostavno premalo mest, kjer bi lahko varno pustili avto in se dogovorili za skupni prevoz ter s tem tudi razbremenili mesta. Če je že deliva.si uspel pridobiti evropski denar za izvedbo pilotnega projekta, mislim, da njegova razširitev ne bi smela biti vprašanje pri pridobivanju sredstev. A zgolj povezovanje voznikov in potnikov ne bo dovolj, potrebno bo nekaj infrastrukture. Ocenjujem, da bi bil vložek države v primerjavi z prednostmi novega sistema zanemarljiv.

Prosim za mnenja in podporo tistih, ki se vsak dan vozite v službo, pa tudi za podporo tistih, ki se ne.

Komentarji