11. 6. 2010
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve
V zvezi s samo razporeditvijo delovnega časa želimo uvodoma pojasniti, da je delavec dolžan opravljati svoje delo v delovnem času, kot je razporejen v skladu s pravili, ki so izrecno določena v pogodbi o zaposlitvi oziroma so določena v zakonu ali kolektivnih pogodbah in se pogodbeni stranki nanje sklicujeta. Zakon o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/02 in 103/07, v nadaljevanju ZDR) v prvem odstavku 29. člena med obveznimi sestavinami pogodbe o zaposlitvi v 7. alineji navaja tudi določilo o dnevnem ali tedenskem delovnem času in razporeditvi delovnega časa. Upoštevaje drugi odstavek 29. člena pa pogodbenima strankama ni potrebno konkretno opisovati načina razporeditve delovnega časa in pogojev za njegovo začasno prerazporeditev, ampak se lahko sklicujeta na veljavne zakone, kolektivne pogodbe oziroma splošne akte delodajalca.
Določanje delovnega časa je sicer organizacijska in poslovna odločitev delodajalca glede na naravo delo, tehnologijo, organizacijo dela in potrebe po zagotavljanju in opravljanju določenih storitev. Ob tem pa bi želeli, glede na vprašanje izpostavljeno v pobudi, opozoriti, da »novi« tretji odstavek 147. člena ZDR (novela ZDR iz leta 2007) uvaja možnost delavca, da zaradi potreb usklajevanja družinskega in poklicnega življenja predlaga drugačno razporeditev delovnega časa, delodajalec pa mora o delavčevem predlogu odločiti in utemeljiti svojo odločitev. Gre za možnost, da delavec, pri katerem se v času trajanja delovnega razmerja pojavi potreba po drugačni razporeditvi delovnega časa, ki bi omogočila oziroma olajšala usklajevanje družinskega in poklicnega življenja, predlaga drugačno razporeditev delovnega časa od uveljavljene.
Delodajalec je dolžan delavčev predlog preučiti in o svoji odločitvi obvestiti delavca in pisno utemeljiti svojo odločitev.
V zvezi s konkretno izpostavljeno pobudo svetujemo, da v kolikor delavec meni, da narava njegovega dela dopušča oziroma omogoča izbiro časa prihoda in odhoda z dela, delodajalcu na podlagi tretjega odstavka 147. člena ZDR predlaga, da mu le-ta omogoči premakljiv začetek in konec delovnega časa in svoj predlog utemelji z razlogi usklajevanja družinskega in poklicnega življenja. Kot smo že navedli, je delodajalec dolžan delavčev predlog preučiti in se do njega opredeliti ter svojo odločitev obrazložiti.
Sicer pa menimo, da je delovni čas kot eden bistvenih institutov delovnega prava pomemben tako z vidika delodajalcev kot tudi z vidika interesov delavcev, v splošni delovni zakonodaji (tudi glede izpostavljene problematike) upoštevaje mednarodne in EU dokumente, ustrezno urejen. S tretjim odstavkom 147. člena ZDR pa je bila določena tudi dodatna pravna podlaga za možno prilagajanje delovnega časa potrebam delavcev s starševskimi obveznostmi.