pametni semaforji
Takle predlog sem podal pred 5 leti in ga ponavljam, ker se ni zgodilo nič. Niti enega pametnega semaforja v Ljubljani. Niti enega semaforja s priporočljivo hitrostjo. "Predlagam, da se semaforizirana križišča začnejo opremljati z opremo, ki bi omogočila boljše izkoriščanje zelenega vala, s tem boljši pretok skozi križišča, manjšo izgubo časa, nižje emisije škodljivih plinov, manjše izdatke za gorivo, manj živčnosti ... Ena taka možnost je montaža tabel (semaforčkov) s priporočljivo hitrostjo, s katero naj voznik vozi, da bo v naslednjem križišču prišel na zeleno luč. Ker so semaforji (vsaj v Ljubljani) v glavnem med seboj povezani, to ne bi bil večji problem. Kot zanimivost naj povem, da je pred kakimi 40 leti en podoben semaforček stal za križiščem Slovenske in Zoisove in kazal, ali naj vozniki vozijo 40, 50 ali 60 km/h, da bodo na Šubičevo prišli na zeleno. Ker ni ustavljanja in vnovičnega speljevanja, je tudi pretočnost mnogo večja. Druga možnost (skupaj s prvo) je namestitev opreme, ki s pomočjo ustreznih senzorjev prepoznava obremenjenost določenih smeri in glede na to prilagaja dolžino semaforskih intervalov. Tako pa danes večkrat vidimo, kako gori zelena luč v smeri brez enega vozila, v prečni smeri pa so nepregledne kolone. Taka tipala v tleh so ponekod že bila montirana, lahko bi dodali tudi optična tipala in tako opremo namestili v najbolj prometne smeri. Primerno bi bilo potrebno tudi optimizirati SW." Takle pa je bil takrat odgovor: "Odziv Ministrstva za promet Ministrstvo za promet si prizadeva, da bi bila prometna ureditev na naših cestah takšna, ki bi v prvi vrsti zagotavljala čim večjo varnost vseh udeležencev cestnega prometa, hkrati pa bi zagotavljala tudi večjo pretočnost prometa, ki iz leta v leto narašča. Zato tudi spremljamo razvoj tehnoloških rešitev in jih poskušamo čim prej uporabiti tudi na našem cestnem omrežju. Upravljavci na državnih cestah že nameščajo sodobna tehnična sredstva (tudi v križiščih), ki povečujejo pretočnost prometa in posledično zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov ter zmanjšujejo slabo voljo udeležencev cestnega prometa. Dejstvo je, da ni moč vsega narediti naenkrat, so pa naše aktivnosti usmerjene vsekakor v zlasti najbolj prometno obremenjena okolja. V mestih so ceste v pretežni meri v lasti občin in z njimi upravljajo občinski upravljavci. Slednje pomeni, da tudi prometno ureditev na teh cestah določajo občinski upravljavci. Se pa Ministrstvo za promet zaveda tudi problematike, ki ste jo izpostavili v vaši pobudi, zato smo že pred časom pričeli z aktivnostmi čim tesnejšega sodelovanja z lokalnimi skupnostmi, saj smo prepričani, da je potrebno udeležencem cestnega prometa ustvariti prijazno in varno prometno okolje neodvisno od tega, kdo upravlja s posamezno cesto, ki je v javni uporabi. Glede na navedeno bomo vašo pobudo v prvi vrsti predstavili občini Ljubljana, ki ste jo omenili v dopisu in apelirali na njihove pristojne organe s ciljem, da zadevo proučijo in jo uporabijo tudi v praksi, saj mora biti naš skupen cilj v prvi vrsti varen cestni promet, ki ob vseh varnostnih standardih še vedno zagotavlja ustrezno mobilnost uporabnikov."