Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Pisci zakonov

1829 OGLEDOV 5 KOMENTARJEV

Vladi predlagam, da pisce zakonov ustrezno "nagrajuje" za svoje neznanje oziroma šlamparije, spreglede (namerne ali nenamerne). Vladi predlagam, da na Ustavno sodišče pošlje, ali sta Zakon o sodnih taksah in Zakon o upravnih taksah v skladu z Ustavo RS v delu, opisanem spodaj.

Bistvo:

V RS velja ogromno zakonov, podzakonov,... in verjamem, da niti pisci ne vedo, kaj so pisali v enem in kaj pišejo v drugem zakonu. In verjamem, da ne vedo, da v enem zakonu pišejo, da je belo belo in črno črno, v drugm pa mirno napišejo, da je belo črno, oziroma, da je belo lahko tudi črno in črno belo, kakor komu paše v danem trenutku. Seveda to velja za državo. Raja mora pa samo državi pritrditi, da ima prav. Zakaj LAHKO? Ker je mnogo členov, kjer je uporabljena ta famozna besedica: LAHKO naredi to, NI PA NUJNO! In če državni uslužbenec (npr. sodnik) nečesa ni naredil, ni storil nič narobe, saj bi LAHKO ampak ni, ker mu je bilo tako pač všeč v tistem trenutku!

Po drugi strani pa pisci zakonov (verjamem, da samo manjšina) zelo očitno ne poznajo Ustave RS, ali pa jo poznajo zelo slabo.

BISTVO: ZAKON O SODNIH TAKSAH in ZAKON O UPRAVNIH TAKSAH:

To sta dva zakona, ki bi, po mojem laičnem mišljenju in zdravi kmečki pameti (ki je nekateri pisci zakonov, na žalost, ne premorejo - glej intervju dr. Petra Čeferina, kdaj je bila ta država nazadnje pravna) morala vsebovati enaka pravila (GLEJ Ustavo RS in 14. člen)!

Ustava RS v 14. členu pravi, da so:

"vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino.

Vsi so pred zakonom enaki."

Če vzamem samo za primer to, kar se tiče mene. OPROSTITEV PLAČILA TAKSE! Ali sodne ali upravne!

Zakon o sodnih taksah v 11. členu v prvem odstavku skopo pravi, da se stranko oprosti plačila sodne takse, če bi bila s tem plačilom ""občutno zmanjšana" sredstva, s katerim se preživlja sama ali njeni družinski člani"!

Kaj pomeni "občutno zmanjšana"? To je eden od kretenastih meril! Kakšno merilo je "OBČUTNO"?? Kdo pa v postopku sploh lahko odloči, kaj je zame "občutno"? Nikjer ni definirano v znani merski enoti (npr. v EUR-ih) kaj je to "občutno"!!!

Potem pa Zakon o plačilu Upravne takse.

Ta zakon pa v 5. točki 23. člena pravi, da takse ne plačujejo taksni zavezanci posamezniki v slabih premoženjskih razmerah!

V 25. členu pa so tudi našteti vsi primeri, ki štejejo za slabe premoženjske razmere! In med drugimi so sem šteti tudi "prejemniki nadomestila za invalidnost po predpisih, ki urejajo varstvo odraslih telesno in duševno prizadetih oseb"!

KJE SO TUKAJ ZAGOTOVLJENE ENAKE ČLOVEKOVE PRAVICE???

Da ne bo nesporazuma, tukaj je mišljeno na primere oprostitve plačevanja takse v sodnih in upravnih zadevah, kjer so v zakonih razlike ogromne in kjer je očitno, da enake človekove pravice niti slučajno niso zagotovljene, prav tako pa pred zakonom nismo vsi enaki.

14 glasov

0 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR M Mirko Burkeljca 14 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


22. 12. 2015

Odziv Ministrstva za pravosodje

V zvezi z Zakonom o sodnih taksah predlagatelj omenja prvi odstavek 11. člena, ki po njegovih navedbah določa, da se stranko oprosti plačila sodne takse, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali njeni družinski člani. Pri tem kot problematično izpostavlja merilo »občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje«, ki ni natančno definirano. Glede na to, da se navedeno merilo za oprostitev plačila sodnih taks po Zakonu o sodnih taksah razlikuje od pogojev za oprostitev plačila upravnih taks po Zakonu o upravnih taksah, predlagatelj meni, da taka ureditev ne zagotavlja enakih človekovih pravic in da je kršeno ustavno načelo enakosti pred zakonom.

Glede predlagateljevih navedb v zvezi z Zakonom o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 37/08, 97/10, 63/13, 58/14 – odl. US in 19/15 – odl. US , v nadaljevanju: ZST-1) pojasnjujemo, da je bilo z zadnjimi spremembami navedenega zakona (Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (ZST-1B), objavljen v Uradnem listu RS, št. 63/13) z namenom natančnejše opredelitve pogojev za celotno taksno oprostitev določeno, da sodišče oprosti stranko plačila sodnih taks v celoti le v primeru, če stranka prejema denarno socialno pomoč. To je (bilo) določeno v prvem odstavku 11. člena ZST-1, ki je bil nato dvakrat predmet presoje pred Ustavnim sodiščem. Ustavno sodišče je v drugi odločbi, ki jo je sprejelo v zvezi z navedeno določbo (Odločba št. U-I-191/14-16 z dne 12. 2. 2015, objavljena v Uradnem listu RS, št. 19/15), ugotovilo ustavno neskladnost pogojevanja celotne taksne oprostitve z izpolnjevanjem pogojev za prejemanje denarne socialne pomoči ter za obdobje do odprave neskladnosti kot pogoj za celotno oprostitev plačila sodnih taks določilo občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje stranke in oseb, ki jih je stranka dolžna preživljati. S tem je Ustavno sodišče kot začasno ureditev pogoja za polno taksno oprostitev ponovno določilo pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje, ki je veljal pred uveljavitvijo zadnjih sprememb ZST-1.

Kriterij občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje, ki se na podlagi zgoraj navedene odločbe Ustavnega sodišča zopet uporablja pri presoji upravičenosti do celotne oprostitve plačila sodnih taks, je sicer veljal že po prejšnjem Zakonu o sodnih taksah iz leta 1978 (Uradni list SRS, št. 30/78, 10/79 – popr., 36/83, 46/86, 34/88, 1/90, Uradni list RS, št. 48/90, 14/91, (38/96), 20/98, 99/02 – odl. US in 37/08 – ZST-1) in je bil nato prevzet v sedaj veljavni ZST-1 iz leta 2008. Za presojo upravičenosti do oprostitve plačila sodnih taks je navedeni kriterij kljub svoji navidezni nedorečenosti ustreznejši od kakršnihkoli natančnejših številčnih ali zneskovnih meril, saj omogoča sodiščem odločanje v skladu s specifičnostmi vsakega posameznega primera. Sodišča pri uporabi navedenega kriterija odločajo po prostem preudarku, vendar to ne pomeni, da je njihovo ravnanje arbitrarno. Navedeni kriterij je namreč konkretiziran v petem odstavku 11. člena ZST-1, ki določa, da mora sodišče pri odločanju o taksnih oprostitvah skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja. Pri taksnih oprostitvah se torej ne upošteva le premoženjsko stanje stranke, temveč preko vrednosti predmeta postopka tudi višina sodne takse, ki bi jo bilo treba plačati. Višina sodne takse je pri presojanju upravičenosti do taksnih oprostitev pomemben dejavnik, saj se sodne takse za različne sodne postopke po višini zelo razlikujejo (od nekaj eurov do več kot 100.000 eurov) in je pri določenem premoženjskem stanju stranka morda zmožna plačati določeno nižjo takso, višje pa ne. Glede na to, da je torej pri odločanju o taksnih oprostitvah potrebno upoštevati dve spremenljivki (premoženjsko stanje stranke in višino sodne takse), kriterij za taksno oprostitev ne more biti fiksno določen, kot je lahko npr. pri odločanju o brezplačni pravni pomoči, kjer višina sredstev za to pomoč vnaprej ni znana in se zaradi tega lahko upošteva le premoženjsko stanje prosilca. Po drugi strani pa je pogojevanje upravičenosti do celotne oprostitve plačila sodnih taks z izpolnjevanjem pogojev za prejemanje določenih socialnih transferjev po oceni Ustavnega sodišča protiustavno, saj se s tovrstnim pogojevanjem preveč omejuje dostop do sodišč.

V skladu z zgoraj navedeno odločbo Ustavnega sodišča na Ministrstvu za pravosodje pripravljamo spremembe taksne zakonodaje, ki bodo po eni strani sledile navedeni odločbi, po drugi strani pa bodo z določitvijo neizključujoče domneve, v katerih primerih ima stranka pravico do polne taksne oprostitve, nekoliko bolj predvidljive za stranke sodnih postopkov. Pri tem pa je treba poudariti, da se je na področju taksnih oprostitev v relativno dolgem časovnem obdobju od leta 1978, odkar velja pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje, že vzpostavila ustaljena sodna praksa, ki sama po sebi zagotavlja določeno mero poenotenja in predvidljivosti sodnih odločitev na tem področju.

V zvezi s predlagateljevimi navedbami glede različnega urejanja oprostitev plačila sodnih in upravnih taks pojasnjujemo, da je različna ureditev taksnih oprostitev povezana z razlikami med sodnimi in upravnimi taksami. Medtem ko je plačilo sodne takse v večini primerov pogoj za vodenje sodnega postopka, plačilo upravne takse to večinoma ni, kar pomeni, da se upravni postopek vodi kljub neplačani upravni taksi, ki se naknadno izterja od taksnega zavezanca. Pomembna razlika med sodnimi in upravnimi taksami je tudi v tem, da so upravne takse po višini med seboj veliko bolj primerljive kot sodne takse, saj tudi najvišje upravne takse redko presežejo 1.000 eurov. Predvsem pa mora biti področje sodnih taks urejeno tako, da nikomur, niti strankam s šibkim premoženjskim stanjem, ne onemogoča uresničevanja ustavnih pravic do sodnega varstva in do pravnega sredstva, čemur služi tudi sistem taksnih olajšav z dokaj široko določenim kriterijem za taksno oprostitev, medtem ko je na področju oprostitev plačila upravnih taks ureditev lahko nekoliko bolj omejujoča in hkrati bolj »natančna«. Ker gre torej pri sodnih in upravnih taksah za različni področji, od katerih ima vsako svoje posebne značilnosti, ki se med seboj precej razlikujejo, je različna tudi njuna ureditev, vključno z določitvijo kriterijev za taksne oprostitve. Pri tem dodajamo, da je v skladu z ustavnim načelom enakosti pred zakonom enake primere treba obravnavati enako, različne pa različno, saj bi sicer enako obravnavanje različnih primerov povzročilo nove neenakosti. Vsekakor pa je pri ustavnem načelu enakosti pred zakonom bistveno, da se v okviru posameznega področja (področja sodnih taks oz. področja upravnih taks) stranke obravnava enako.

Komentarji