7. 12. 2015
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Slovenija ima že vrsto let eno najnižjih stopenj delovne aktivnosti starejših v starosti 55-64 let med državami članicami EU. Na zelo nizko aktivnost starejših vplivajo poleg pokojninske zakonodaje tudi posamezni elementi delovnopravne zakonodaje, ki v funkciji varovanja starejših delavcev kot posamezne kategorije delavcev (glede na njihove okoliščine, lastne tej skupini) zmanjšujejo njihovo zaposljivost, kar povzroča tudi strukturno brezposelnost, ki pogosteje prizadene prav starejše.
Ob pokojninski reformi v letu 2013 je bila v Sloveniji sprejeta tudi reforma trga dela (Zakon o delovnih razmerjih – ZDR-1 in Zakon o urejanju trga dela – ZUTD-A). Z reformo trga dela se je skušala zagotoviti večja zaposljivost, ohranjanje zaposlitve in konkurenčnost starejših delavcev tako z vidika delodajalcev (nižji stroški) kot delavcev (motivacija za zaposlitev).
Ukrepom pokojninske reforme so se prilagodili tudi ukrepi na trgu dela, ki so namenjeni lažji zaposljivosti starejših ob hkratnem zagotavljanju posebnega varstva na tistih področjih, kjer je to nujno potrebno.
Ukrepi, namenjeni lažji zaposljivosti starejših, ki jih je uveljavil nov Zakon o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/13 in 78/13- popr. in 47/15 - ZZSDT) so:
- dvig starosti, pri kateri delavec uživa posebno varstvo pred odpovedjo, in
- določitev pogoja, pod katerim delavec kljub izpolnjenemu pogoju starosti ne uživa posebnega varstva pred odpovedjo,
- spremembe pri odpravnini ob upokojitvi,
- spremembe pri dodatku na delovno dobo.
Posebno varstvo pred odpovedjo tako uživajo delavci, ki izpolnjujejo starostni pogoj 58 let, oziroma tisti, ki ga sicer ne izpolnjujejo, a jim do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka pet let ali manj. Varstvo pred odpovedjo pa se ne zagotavlja delavcu, ki ob sklenitvi nove pogodbe o zaposlitvi že izpolnjuje pogoje za varstvo pred odpovedjo. Navedeno varstvo prav tako ne velja v primeru, ko je delavcu zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za starostno pokojnino. Dodatek za delovno dobo lahko delodajalci in sindikati s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določijo drugače kot je urejen z zakonom, enako pa velja tudi za odpravnino ob upokojitvi, za katero mora biti delavec pri zadnjem delodajalcu zaposlen najmanj 5 let.
Upoštevaje navedeno menimo, da je potreben sistemski pristop k podaljševanju delovne aktivnosti posameznikov, v katerem je ključnega pomena preplet ukrepov na različnih področjih od sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja do sistema zavarovanja za primer brezposelnosti. Starejšim delavcem je treba zagotoviti delovno okolje, ki bo omogočalo opravljanje dela tudi pri višji starosti, kar je treba spodbuditi z ukrepi tako na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja kot na področju trga dela.