27. 10. 2015
Odziv Ministrstva za notranje zadeve
Pravni podlagi za izvedbo projekta premestitve in preselitve oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito v RS sta Sklep Sveta (EU) 2015/1523, z dne 14. septembra 2015 o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije, s katerim naj bi se iz Italije in Grčije v Republiko Slovenijo premestilo 230 oseb ter Sklep Sveta (EU) 2015/1601 z dne 22. septembra 2015 o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije, s katerim naj bi se iz Italije in Grčije v Republiko Slovenijo premestilo dodatnih 337 oseb. Sklepa sta za Slovenijo zavezujoča. V sprejetih in veljavnih sklepih možnost, da bi države članice, ki iz utemeljenih razlogov ne bi mogle sprejeti prosilcev za mednarodno zaščito na osnovi kvote, prispevale 0,002% BDP v evropski proračun, sploh ni predvidena.
Število oseb, ki bodo premeščene v Slovenijo je bilo določeno na podlagi večih parametrov, med drugim tudi BDP-ja, velikosti države, trenutnega števila prosilcev za mednarodno zaščito, ki so že v državi itd. Trenutna finančna situacija v državi ni razlog za zavrnitev prosilcev za mednarodno zaščito, poleg tega bo Evropska komisija Sloveniji za vsako premeščeno osebo iz Grčije ali Italije izplačala pavšalni znesek v višini 6000 evrov. Osebe, ki bodo premeščene v Slovenijo bodo varnostno preverjene.
Republika Slovenija je kot država članica Evropske unije zavezana tudi k vzpostavitvi skupne evropske azilne politike oziroma skupnega evropskega azilnega sistema ter delitvi bremen in solidarnosti med državami članicami pri sprejemanju beguncev. Ključni namen skupne evropske azilne politike je oblikovanje območja svobode, varnosti in pravic, odprtega za vse, ki jih okoliščine prisilijo k legitimnemu iskanju zaščite.
Nudenje zaščite beguncem pomeni spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava in človekovih pravic ter humanitaren in solidaren odnos države ali skupnosti držav do dogajanja v svetu in civilistov, ki so se znašli v oboroženih spopadih oziroma so v izvorni državi preganjani.
Glede na navedeno menimo, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Odziv Ministrstva za zunanje zadeve
Predsednik Evrospke komisije je 9. 9. 2015 predstavi nov paket ukrepov za rešitev migracijske krize, v katerega je bil vključen tudi predlog, da bi v primeru upravičenih in objektivnih razlogov ( kot so naravne nesreče), ko država delno ali v celoti ne bo mogla sodelovati v shemi premestitev, morala finančno prispevati v EU proračun v višini 0,002 % BDP (začasna solidarnostna klavzula). Razloge za nesodelovanje bi ocenjevala EK in bi odločitev sprejela za do 12 mesecev. V primeru delnega sodelovanja bi bil znesek te države sorazmerno znižan.
Ob obravnavi predloga na izrednem zasedanju ministrov za notranje zadeve 22.9.2015 pa t.i. koncept buy out, torej finančni prispevek tistih držav članic, ki iz različnih razlogov ne sodelujejo v projektu prerazporeditve ni bil deležen podpore, zato je Evropska komisija predlog umaknila.