13. 10. 2015
Odziv Ministrstva za notranje zadeve
Ministrstvo za notranje zadeve je 24. 9. 2015 prejelo predlog 6953-253, v katerem predlagatelj predlaga dopolnitev 17. člena Zakona o orožju, ki v prvi alineji prvega odstavka določa, da ima posameznik upravičen razlog (4. točka drugega odstavka 14. člena tega zakona) za izdajo orožne listine, če dokaže, da je njegova osebna varnost ogrožena v tolikšni meri, da bi za zagotovitev le-te potreboval varnostno orožje. V zvezi s to določbo predlagatelj predlaga spremembo na način, da se posameznikom omogoči hitro urejanje izdaje orožnih listin za orožje iz razloga varnosti (varnostno orožje) brez dokazovanja upravičenega razloga. Po drugi strani, pa je potrebno to določbo dopolniti z izpolnjevanjem pogojev, da posameznik opravi pregled pri psihologu/psihiatru, ki ga določi ministrstvo, za ugotavljanje sposobnosti nošenja orožja, psihične stabilnosti in sposobnosti reakcij v stresnih situacijah, oziroma opravi pregled pri zdravniku, ki ga določi ministrstvo, itd.
Predlagatelj svojo pobudo utemeljuje z okoliščino vse večjega števila beguncev, ki prihajajo čez Srbijo proti Madžarski, Hrvaški in Sloveniji. Veliko beguncev bo ostalo pri nas brez denarja kar bo znatno zvišalo kriminaliteto, uboje, posilstva, rope itd. Predlagatelj verjame, da bi se mnogi državljani radi proti tem pretečim nevarnostim zaščitili tudi z orožjem, zato prosi, za ugodno rešitev predloga.
1. Splošno o orožju: Orožje je skozi zgodovino ohranilo svoj namen, in sicer kot predmet oz. stvar, ki je izdelan z namenom napada in obrambe (vojaško orožje), športa in lova. Z njim se izkazuje moč in nadvlado, je tržno blago, prisotno je pri storitvi kaznivih dejanj, nesrečah, družinskih tragedijah itd. Iz navedenega sledi, da lahko orožje pomeni neposredno nevarnost za življenje, zdravje in varnosti ljudi ter javni red, pa naj gre za legalno ali nelegalno orožje. Navedeno ima podlago tudi v Protokolu o nedovoljeni proizvodnji strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva ter trgovini z njimi, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, ki ga je Državni zbor Republike Slovenije ratificiral 21. 4. 2004, Direktivi 91/477/EGS o nadzoru nabave in posedovanja orožja z dne 18. junija 1991, zadnjič spremenjeno z Direktivo 2008/51/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 in 1. členu Zakona o orožju (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo in 85/09). K temu je potrebno prišteti še okoliščino, da orožje še zlasti civilno samo po sebi ni nevarno, temveč nevarnost preti od posestnika orožja zaradi njegovih protipravnih ravnanj, psihofizičnih (npr. alkohol, mamila) in bolezenskih stanj itd. Zaradi takšne narave orožja je promet z orožjem za posameznika v večini evropskih držav omejen, v nekaterih azijskih državah pa celo prepovedan. Omejenost prometa z orožjem se v slovenskem pravnem redu (Zakonu o orožju) izkazuje s tem, da mora imeti posameznik, ki želi nabaviti in posedovati orožje, veljavno orožno listino (8., 10. in 11. člen Zakona o orožju). Upravna enota, ki je pristojna za izdajo orožnih listin, takšno listino izda le posamezniku, ki izpolnjuje pogoje, določene v drugem odstavku 14. člena zakona, in sicer, da je posameznik dopolnil 18 let; da ni zadržkov javnega reda; da je zanesljiv; da ima upravičen razlog za izdajo orožne listine; da ima opravljen zdravniški pregled in da je opravil preizkus znanja o ravnanju z orožjem. Ta določba je konkretizirana od 15. do vključno 19. člena zakona. Na podlagi teh določb pa je podrobno opredeljen obseg zdravniškega pregleda v Pravilniku o zdravniških pregledih posameznikov za ugotavljanje zdravstvene zmožnosti za posest ali nošenje orožja (Uradni list RS, št. 66/01), ki ga je izdal minister za zdravje, preizkus znanja o ravnanju z orožjem pa je opredeljen v Pravilniku o programu in načinu izvedbe preizkusa znanja o ravnanju z orožjem (Uradni list RS, št. 21/01 in 99/01), ki ga je izdal minister za notranje zadeve.
2. Dokazovanje upravičenega razloga za izdajo orožne listine za orožje iz razloga varnosti: Iz 2. člena in ostalih določb Zakona o orožju (druga in tretja alineja prvega odstavka 17. člena ter 28. člena) je razvidno, da je civilno orožje prvenstveno namenjeno za šport, lov, zbiranje in le izjemoma za osebno varnost. Takšno rešitev je potrebno iskati v dejstvu, da je v slovenskem pravnem redu, kot v pravnih redih večine evropskih držav pravica do samopomoči posamezniku sicer dovoljena, vendar je zelo omejena, kar navsezadnje izhaja iz določb Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo). Po drugi strani so temeljne dolžnosti policije (1. člen Zakona o nalogah in pooblastilih policije, Uradni list RS, št. 15/13 in 23/15 – popr.): zagotavljanje varnosti posameznikom in skupnosti, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter krepitev pravne države. Zato menimo, da ukrep oboroževanja posameznikov zaradi begunske krize ne bi prispeval k varnosti državljanov Slovenije, ravno nasprotno, in bi pomenil neracionalni ukrep Vlade RS, ki bi sprožil val ogorčenja dela domače in tuje javnosti. Glede na vse navedeno smo mnenja, da je sprememba in dopolnitev prve alineje prvega odstavka 17. člena Zakona o orožju, tako kot to predlaga predlagatelj, nepotrebna in povsem neutemeljena.