27. 10. 2015
Odziv Ministrstva za finance
Davčni organ na podlagi veljavnega šestega odstavka 97. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljnjem besedilu:ZDavP-2) vrne preveč plačani davek, zmanjšan za znesek davkov, ki jim je potekel rok plačila (pobot). Pri tem (pobotu) pa mora upoštevati omejitve iz petega odstavka 93. člena ZDavP-2, ki določa, da se preplačilo na račun posamezne vrste prispevka lahko upošteva le za poplačilo istovrstnih obveznosti. To pomeni, da davčni organ ne more pobotati preveč plačanega prispevka z drugimi neplačanimi prispevki ali davki. V predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku, ki je v zakonodajnem postopku, je urejena razširitev možnosti pobota davkov in drugih nedavčnih denarnih terjatev s preveč plačanimi prispevki ali davki. Davčni organ bo tako lahko pobotal preveč plačane prispevke z davki in tudi z drugimi neplačanimi denarnimi nedavčnimi obveznostmi (globe, stroške postopka itd.) s preveč plačanim davkom ali preveč plačanimi prispevki. S tem se bodo prihranili stroški davčne izvršbe za davčnega zavezanca in zagotovilo večjo gospodarnost davčnega organa pri poplačilu davčnega dolga.
Davčni zavezanec ima pri plačilu davkov možnost izbirati obveznost, ki jo želi prednostno poravnati. Če te možnosti ne izkoristi, se vrstni red določi na podlagi ZDavP-2 (najprej se poravnajo obveznosti, katerih izpolnitev je manj zavarovana itd.).
Ministrstvo za finance si pri pripravi predpisov in v zvezi z izvajanjem predpisov prizadeva, da izpolnjevanje davčnih obveznosti ne povzroča davčnim zavezancem administrativnih bremen in stroškov. Z zasledovanjem tega cilja je bil 1. 10. 2011 uveden nov način plačevanja davkov, prispevkov in drugih obveznih dajatev (v nadaljevanju: davek), na podlagi katerega se je zmanjšalo število vplačilnih podračunov, na katere zavezanci za davek plačujejo svoje obveznosti iz naslova davkov. Namesto na vplačilne račune lahko zavezanci za davek po tej novi ureditvi svoje obveznosti plačujejo na prehodne davčne podračune po vrsti javnofinančnih blagajn, in sicer:
Prehodni davčni podračun - proračun države (prispevki za zaposlovanje, prispevki za starševsko varstvo, akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti, davek na dodano vrednost, davek od dohodka pravnih oseb, davek na nepremično premoženje večje vrednosti, dohodnina od dobička iz kapitala, obresti, dividende...) Prehodni davčni podračun - ZPIZ (prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, drugi prostovoljni prispevki za socialno varnost...) Prehodni davčni podračun - ZZZS (prispevki za zdravstveno varstvo, prispevki kmetov in članov njihovih gospodinjstev...) Prehodni davčni podračuni občin (212) – odprti za vsako občino za vse vrste dajatev (davek na promet nepremičnin, občinske takse, davek na dobitke od iger na srečo, davek od premoženja od stavb, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, davek na dediščine in darila, davek od premoženja na posest plovnih objektov. Uporaba reference SI19 DŠ-99996 omogoča, da lahko davčni zavezanec z enim plačilnim nalogom poravna vse davke v okviru posamezne javnofinančne blagajne. Torej s tem, ko davčni zavezanec v plačilni nalog vpiše referenco SI19 DŠ-99996, prostovoljno dopusti, da se s plačilom pokrivajo najstarejše davčne obveznosti po datumu zapadlosti - vendar le znotraj posamezne javnofinančne blagajne.
Pri pripravi ureditve novega sistema vplačevanja davkov se je zasledovala poenostavitev in preglednost vplačevanja davkov ter znižanje stroškov davčnega zavezanca (predvsem plačilnega prometa).
Priprava poenostavitve sistema vplačevanja obveznih dajatev je bila zelo zahtevna in je trajala tri leta, in sicer od septembra 2008 do oktobra 2011. V delovno skupino za pripravo poenostavljenega načina vplačevanja obveznih dajatev so bili vključeni številni člani, ki so pokrivali skoraj vsa delovna in strokovna področja Ministrstva za finance. Za odločitev o novem modelu vplačevanja je bilo treba predhodno proučiti sistem vplačevanja davkov, prispevkov in drugih obveznih dajatev ter drugih javnofinančnih prihodkov; proučiti možne poenostavitve vplačevanja davkov, prispevkov in drugih obveznih dajatev ter javnofinančnih prihodkov tako, da se zmanjšajo stroški vplačevanja, administrativno breme, zagotovi preglednost, popolnost in pravilnost posredovanih podatkov. Posredovani podatki morajo predstavljati osnovo za pravilno, pravočasno in popolno vodenje vseh predpisanih evidenc po zavezancih za davek in po posameznih vrstah davkov, prispevkov in drugih javnofinančnih prihodkov.
Predlog, s katerim bi lahko davčni zavezanec preplačal prispevke zato, da bi se s tem preplačilom kompenzirale (verjetno je bilo v tem primeru mišljeno zapiranje terjatev posameznih akontacij z enkratnim plačilom in ne pobot po 97. členu ZDavP-2) obveznosti v prihodnjih mesecih, torej obveznosti, ki bi nastale po preplačilu prispevkov, z vidika pravilnosti vodenja davčnega knjigovodstva, ni ustrezen, kar pojasnjujemo v nadaljevanju.
Finančna uprava RS bi morala za uveljavitev takega pristopa spremeniti način knjiženja terjatev iz mesečnega v enkrat letno knjiženje akontacij za vse mesece naprej v letu. Ovira za tako knjiženje so predpisane večkrat letne vrednostne uskladitve akontacij, ki bi zahtevale spremembe obstoječih knjižb akontacij (storno že knjiženih in knjiženje novih) ter prilagoditve v zvezi z možnostmi knjiženja terjatev v pravo obdobje.
V zvezi s tem je treba izpostaviti, da v davčnem knjigovodstvu preplačil, ki bi bila kasneje uporabljena za zapiranje mesečno knjiženih akontacij prispevkov, ni mogoče v večjem obsegu obravnavati kot nerazporejena plačila, saj se zasleduje cilj, da morajo biti že naslednji dan po plačilu dajatev zagotovljene informacije oziroma podatki o razpoložljivosti vplačanih posameznih vrst dajatev znotraj posameznih blagajn.
Ureditev, ki jo zasleduje predlog, bi poleg sprememb predpisov zahtevala prilagoditve informacijske podpore davčnega organa, kar bi povzročilo visoke stroške. Takšen poseg z vidika zasledovanja navedenega cilja tudi ni ekonomsko upravičen.
Z namenom zmanjševanja administrativnih bremen zavezancev Finančna uprava RS preučuje tudi druge možnosti oziroma načine plačevanja dajatev. V prvi fazi bi zavezancem omogočili poravnavanje davčnih obveznosti z uporabo sistema spletnih plačil (v nadaljevanju UJP e-plačila), ki ga upravlja Uprava Republike Slovenije za javna plačila (v nadaljevanju UJP). V tem primeru bi davčni zavezanec še vedno moral poravnavati svoje obveznosti mesečno, razbremenjen bi pa bil bančnih stroškov, saj nadomestila in stroške plačilnih transakcij, izvršenih preko UJP e-plačila, ki jih zaračunavajo plačilni servisi, plača UJP. Zavezanci bodo o vseh novostih v zvezi z načinom plačevanja davkov in prispevkov obveščeni preko spletnih strani Finančne uprave RS.