Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Popust pri prispevku v evropski proračun

3134 OGLEDOV 5 KOMENTARJEV

Predlagam Vladi Republike Slovenije, da za Slovenijo spogaja popust pri prispevku v evropski proračun. Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske ima namreč popust pri prispevku v evropski proračun, ki ga je že leta 1984 izpogojevala Margaret Thatcher in po katerem ta kraljevina že 31 let prispeva v skupno blagajno manj, kot bi morala zaradi svoje razvitosti in številčnosti.

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske že tri desetletja redno vsako leto uveljavlja popust pri vplačilih v proračun EU (izračunani prispevek ji zmanjšajo za 66 odstotkov). Po podatkih evropske komisije za zadnje celotno proračunsko leto (to je leto 2013) se je zaradi popusta, ki ga je otoški državi davnega leta 1984 izpogajala tedanja premierka Margaret Thatcher, prispevek Velike Britanije v letu 2013 zmanjšal za okoli 4,4 milijarde evrov. In Velika Britanija bo, po poročanju časnika Financial Times, dobila tudi okoli polovični popust pri 2,1 milijarde evrov doplačila, tako da bo v proračun EU doplačala le okoli milijardo evrov. Britanski popust ni zastonj kosilo, saj ga financirajo preostale članice (Slovenija je zanj med letoma 2007 in 2013 po podatkih evropske komisije plačala 152,3 milijona evrov), ter da so še nekateri drugi dogovori o znižanih vplačilih v proračun EU, ki bodo veljali tudi med letoma 2014 in 2020. Tako bo Velika Britanija še uveljavljala 66-odstotni popust pri vplačilih v proračun EU vse do leta 2020, prav tako pa bodo do takrat veljali dogovori o znižanih prispevkih na podlagi BND za Dansko, Nizozemsko in Švedsko. Avstrija bo imela znižane prispevke na podlagi BND do leta 2016, znižani pa bodo tudi prispevki na podlagi DDV za Nemčijo, Nizozemsko in Švedsko.

Vir: http://www.finance.si/8812536/Prora%C4%8Dun-EU-pri-denarju-se-prijateljstvo-kon%C4%8Da?metered=yes&sid=418439090

Odlomek iz diplomskega dela "POPRAVEK V KORIST VELIKE BRITANIJE V PRORAČUNU EVROPSKE UNIJE: EVOLUCIJA, PROBLEMI IN PERSPEKTIVA"

2. POPRAVEK V KORIST VELIKE BRITANIJE V PRORAČUNU EVROPSKE UNIJE 2.1. SPORAZUM IZ FONTAINEBLEAU-JA 25. in 26. junija 1984 je v Fontainebleau-ju potekalo srečanje Sveta (The European Council, 1984, str. 227-228), na katerem so obravnavali tudi problem proračunskega neravnovesja in sprejeli sledeče:

1. Dogovorili so se, da je katerakoli država članica, v primeru, da je njena proračunska obremenitev večja od njene sorazmerne blaginje, upravičena do popravka za ustrezen čas. Kot rešitev takega proračunskega neravnovesja so podali politiko izdatkov. Osnovo popravka so določili kot razliko med deležem plačil DDV članice, ki beleži proračunsko neravnovesje, v proračun EU in njenim deležem izdatkov iz proračuna EU.

2. Leta 1984 je bila Velika Britanija edina članica EU, ki je nosila preveliko proračunsko breme v primerjavi z njeno sorazmerno blaginjo, zato so na srečanju Sveta sklenili sledeče:

• za leto 1984 bo dobila, za ublažitev svojega položaja, določen znesek in sicer 1000 milijonov ECU • od leta 1985 dalje pa bo prijemala popravek. Popravek v korist Velike Britanije bo znašal 66% razlike med deležem plačil za DDV in deležem razporejenih izdatkov za zadevno leto.

3. Popravek v korist Velike Britanije opisan v 2. točki se bo odštel od običajnega deleža Velike Britanije v skupnem znesku osnov za odmero DDV v proračunskem letu, ki bo sledil letu, v katerem bo popravek odobren. Stroške popravka bodo financirale preostale države članice, in sicer glede na njihov običajni delež v skupnem znesku osnov za odmero DDV, popravljenim tako, da se delež Nemčije zmanjša na dve tretjini njenega običajnega deleža v skupnem znesku osnov za odmero DDV.

4. Določili so zgornjo mejo sredstev iz naslova DDV na 1,4%. Razlog za postavitev zgornje meje sredstev iz tega naslova je bila formalizacije popravka v korist Velike Britanije. Iz tega sledi, da bo čas veljavnosti formule popravka v korist Velike Britanije in zgornje meje sredstev iz naslova DDV povezan.

Eno leto pred določitvijo novega praga oz. nove zgornje meje, bo Komisija predstavila Svetu poročilo, v katerem bodo določena naslednja stanja: • rezultat proračunske discipline, • finančne potrebe Komisije, • razčlenitve proračunskih stroškov med države članice glede na njihovo sorazmerno razvitost in posledice le te – zahteva za odobritev popravka v proračunu.

Svet bo vse še enkrat v celoti pregledal in na novo sprejel odločitev o tem, katera država je upravičena do popravka, kolikšen naj bo ta popravek in določil novo zgornjo mejo sredstev iz naslova DDV.

2.2. IZRAČUN POPRAVKA V KORIST VELIKE BRITANIJE

Izračun popravka v korist Velike Britanije je opisan v 4. členu Sklepa Sveta z dne 29. septembra 2000 o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti (2000, str. 42-46). V njem piše, da se Združenemu kraljestvu odobri popravek glede proračunskih neravnovesij. Ta popravek se določi tako:

Popravek v korist Velike Britanije = (Delež Velike Britanije pri vplačilu DDV virov – delež Velike Britanije v razporejenih izdatkih) x razporejeni izdatki x 0,66

Najprej se izračuna razlika, v predhodnem proračunskem letu, med odstotnim deležem Velike Britanije v skupnem znesku nelimitiranih osnov za odmero DDV in odstotnim deležem Velike Britanije v skupnih razporejenih izdatkih. Dobljena razlika se nato pomnoži s skupnimi razporejenimi izdatki in nato še z 0,66.

Osnovni princip mehanizma popravka v korist Velike Britanije je vrnitev 66% njenega proračunskega neravnovesja. Mehanizem popravka v korist Velike Britanije je bil večkrat spremenjen, zato je mehanizem čedalje bolj zapleten in nepregleden. 2.3. FINANCIRANJE POPRAVKA V KORIST VELIKE BRITANIJE

Popravek v korist Velike Britanije financirajo vse preostale države članice EU in sicer na naslednji način (Sklep Sveta z dne 29. septembra o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti, 2000, str. 42-46):

Najprej se izračuna razdelitev stroškov glede na delež vsake države članice v plačilih, razen Združenega kraljestva. Od leta 1999 dalje se znesek popravi tako, da se delež Avstrije, Nemčije, Nizozemske in Švedske zmanjša na eno četrtino njihovega običajnega deleža, dobljenega pri tem izračunu.

Če na začetku proračunskega leta proračun še ni sprejet, je višina popravka v korist Velike Britanije in stroškov, ki jih pokrivajo druge države članice, enaka kakor v zadnjem sprejetem proračunu.

Zdajšnji sistem financiranja ima nekaj pomanjkljivosti. Prva je, da Velika Britanija ni udeležena pri financiranju lastnega popravka, medtem ko ga financirajo države članice, ki so v precej slabšem gospodarskem položaju (nove države članice). Prav tako je, s stališča preostalih držav članic, neupravičen popravek na popravek, ki so ga deležne Nemčija, Nizozemska, Avstrija in Švedska.

Vir: http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/stefancic4147.pdf

19 glasov

0 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR M Marjan Bizilj 85 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


28. 7. 2015

Odziv Ministrstva za finance

Republika Slovenija ima kot članica Evropske unije (EU) obveznosti do proračuna EU. Področje proračunske porabe zajema plačila v proračun Evropske unije iz naslova tradicionalnih lastnih sredstev, davka na dodano vrednost, bruto nacionalnega dohodka ter popravka v korist Združenega kraljestva. Hkrati pa ima skladno s pravnim redom EU možnost porabe sredstev iz evropskega proračuna ter ustrezno nacionalno soudeležbo pod pogoji, ki jih opredeljujejo politike odhodkov proračuna EU.

Viri lastnih sredstev evropskega proračuna so tradicionalna lastna sredstva (carinske dajatve pri uvozu in proizvodna dajatev za sladkor) ter sredstva na osnovi davka na dodano vrednost in bruto nacionalnega dohodka, ki so dopolnjeni z različnimi mehanizmi popravkov. Poleg lastnih sredstev, ki jih države članice prispevajo v proračun Unije, so vir evropskega proračuna tudi drugi prihodki, npr. zamudne obresti, kazni, davki na plače zaposlenih v evropskih institucijah, prihodki od upravljanja s finančnimi sredstvi ter proračunski presežek iz preteklega leta.

Značilnost sistema virov lastnih sredstev Unije je tudi popravek v korist Združenega kraljestva, ki ugodno vpliva na proračunsko neravnovesje tako, da zmanjšuje njeno obveznost plačila prispevkov iz DDV vira in BND vira. Mehanizem ter pravila v zvezi s popravkom v korist Združenega kraljestva so določena s Sklepom o virih lastnih sredstev EU.

Sam dokument o izračunavanju, financiranju, plačilu in vnosu v proračun popravka proračunskih neravnovesij v korist Združenega kraljestva (»popravek za Združeno kraljestvo«) v skladu s členoma 4 in 5 Sklepa Sveta o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije je zelo kompleksen in je dostopen tudi na svetovnem spletu.

Kadar se spreminja Sklep Sveta o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije ali ko vstopa nova država članica v EU, se spreminja tudi sam izračun popravka za Združeno kraljestvo. V prilogi vam pošiljamo zadnji delovni dokument, ki je temeljil na popravku Sklepa Sveta o sistemu virov lastnih sredstev EU (leta 2007) in s tem se je spremenil tudi popravek izračuna za Združeno kraljestvo.

Stroške popravka v korist Združenemu kraljestvu nosijo preostale države članice glede na njihov delež v bruto nacionalnem dohodku Unije. Avstrija, Nemčija, Nizozemska in Švedska so kot neto plačnice v evropski proračun od začetka leta 2002 dosegle zmanjšanje deleža financiranja popravka v korist Združenemu kraljestvu na eno četrtino njihovega običajnega deleža.

Slovenija je v pogajanjih za novi večletni finančni okvir (VFO) 2014 - 2020 podprla prvotni predlog Evropske Komisije o ukinitvi vseh rabatov in uvedbi bolj preglednega in pravičnega sistema financiranja, vendar je bila politična realnost drugačna in ta predlog ni bil sprejet. Pri tem naj omenimo, da se spremembe sistema virov lastnih sredstev sprejemajo s soglasjem vseh držav članic. Sistem za sedanji finančni okvir je tako že potrjen, zato spremembe le tega niso več mogoče.

Ob zaključku pogajanj pa je Evropski Svet ob potrditvi Sklepa o sistemu virov lastnih sredstev sprejel zaključek o ustanovitvi posebne Delovne skupine na visoki ravni (»Own resources High level group«, pod vodstvom 9. M. Montija), ki preučuje in pripravlja predloge, ki bodo lahko osnova za razpravo držav članic za naslednji večletni finančni okvir (2021 - 2027).

V pogajanjih za sedanji VFO smo dosegli, da sistem zbiranja tradicionalnih lastnih sredstev (TLS) ostaja nespremenjen, s tem, da države članice od 1. 1. 2014 kot strošek pobiranja TLS zadržijo 20% zneskov, ki jih zberejo namesto dosedanjih 25%. Prvotni predlog Komisije je namreč skoraj v celoti ukinjal ta odstotek zadržanja zneska.

Slovenija bo tudi v bodoče podpirala reformo tradicionalnih virov lastnih sredstev v smeri večje transparentnosti in pravičnosti sistema oziroma porazdelitve bremen financiranja proračuna EU, skladno z ekonomsko močjo držav članic.

Glede na zgoraj navedeno vam sporočamo, da je poslano gradivo neprimerno za nadaljnjo obravnavo.

Priloge:

Komentarji