Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

položnice

1307 OGLEDOV 5 KOMENTARJEV

Predlagam da se ukinejo vsi prispevki,davki in trošarine ki so obešeni na položnice in nimajo drugega namena kot polnjenje državnega in občinskega proračuna.Samo poglejte kaj vse je obešeno na elektriko in vodo.Najnovejša bedarija je davek na deževnico.Govori pa se tudi o nekem novem prispevku za zdravje ki bo obešen na prostovoljno dodatno zavarovanje.

16 glasov

1 glas

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR A andra 11 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


29. 7. 2015

Odziv Ministrstva za finance

Predlog po ukinitvi vseh prispevkov in davkov je popolnoma pavšalen in neutemeljen. Podlago za predpisovanje davkov in drugih dajatev predstavlja Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148 in 47/13 – UZ90,97,99; v nadaljnjem besedilu: Ustava), ki v 146. členu določa, da država in lokalne skupnosti pridobivajo sredstva za uresničevanje svojih nalog z davki in z drugimi obveznimi dajatvami ter s prihodki od lastnega premoženja. Država z zakonom predpisuje davke, carine in druge dajatve. Lokalne skupnosti predpisujejo davke in druge dajatve ob pogojih, ki jih določata ustava in zakon (147. člen Ustave). Obračunavanje, odmero, plačevanje, vračilo, nadzor in izvršbo davkov ureja Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B in 90/14; v nadaljnjem besedilu ZDavP-2). Slednji v 3. členu določa, da je davek po tem zakonu vsak denarni prihodek državnega proračuna, proračuna Evropske unije ali proračuna samoupravne lokalne skupnosti, ki ne predstavlja plačila za opravljeno storitev ali dobavljeno blago in se plača izključno na podlagi zakonov o obdavčenju oziroma predpisov samoupravnih lokalnih skupnosti, izdanih na podlagi zakonov o obdavčenju. Določbe, ki se nanašajo na davek, veljajo tudi za prispevke za socialno varnost.

Davki predstavljajo glavni vir prihodkov države in so za delovanje države, prav tako pa tudi za celotno prebivalstvo in gospodarstvo, bistvenega pomena. Država namreč s prihodki, ki jih v največjem deležu pridobi skozi pobrane davke, zagotavlja delovanje in distribucijo dobrin, kot so šolstvo, zdravstvo, varnost in obramba, promet, kultura itd. To pomeni, da država s prihodki zagotavlja določen obseg storitev celotnemu prebivalstvu in gospodarstvu na eni strani, z enako davčno obremenitvijo istih subjektov na drugi strani. Smiselno enako velja tudi za občine. Stališču, da so davki namenjeni zgolj polnjenju proračuna, tako ni mogoče pritrditi. V zvezi z navedenim dodajamo, da Državni zbor Republike Slovenije za vsako posamezno leto sprejme državni proračun, ki je javno objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, prav tako pa tudi občine objavijo svoje občinske proračune. Iz objavljenih proračunov so podrobneje razvidni prihodki in odhodki države oziroma lokalnih skupnosti po posameznih kategorijah.

Odziv Ministrstva za okolje in prostor

V zvezi s predlogom sodi v delovno področje Ministrstva za okolje in prostor - storitev javne službe oskrbe s pitno vodo in storitev javne službe odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode.

Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja določa, da je predračunska cena storitve javne službe oskrbe s pitno vodo sestavljena iz omrežnine in vodarine.

Omrežnina (za vodooskrbo) vključuje:

  • stroške amortizacije ali najema osnovnih sredstev in naprav, ki so javna infrastruktura,
  • stroške zavarovanja infrastrukture javne službe,
  • stroške odškodnin, ki vključujejo odškodnine za služnost, povzročeno škodo, povezano z gradnjo, obnovo in vzdrževanjem infrastrukture javne službe,
  • stroški obnove in vzdrževanja priključkov na javni vodovod v obsegu nalog izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo,
  • stroške nadomestil za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti v skladu s predpisi, ki urejajo nadomestilo za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima,
  • plačilo za vodno pravico v skladu s predpisi, ki urejajo vode, in
  • odhodke financiranja v okviru stroškov omrežnine, ki vključujejo obresti in druge stroške, povezane z dolžniškim financiranjem gradnje ali obnove infrastrukture javne službe oskrbe s pitno vodo. Pri tem se upošteva višina stroškov na podlagi podpisanih pogodb.

Vodarina je tisti del cene, ki krije stroške opravljanja javne službe oskrbe s pitno vodo. V vodarino se lahko vključijo le stroški, ki jih je mogoče povezati z opravljanjem storitev javne službe in vključujejo naslednje skupine:

  • neposredne stroške materiala in storitev,
  • neposredne stroške dela,
  • druge neposredne stroške,
  • splošne (posredne) proizvajalne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela,
  • splošne nabavno-prodajne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela,
  • splošne upravne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela,
  • obresti zaradi financiranja opravljanja storitev javne službe,
  • neposredne stroške prodaje,
  • stroške vodnega povračila za prodano pitno vodo in za vodne izgube do dopustne ravni vodnih izgub v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo,
  • druge poslovne odhodke in
  • donos.

Vodno povračilo je predpisana dajatev za rabo vode, naplavin ali vodnih zemljišč v lasti države na podlagi Zakon o vodah, ki jo je dolžan plačevati imetnik vodne pravice (to je tudi izvajalec gospodarske javne službe, ki upravlja objekt ali napravo za odvzem vode). V uredbi je določeno, da je vodno povračilo sestavina cene storitve oskrbe s pitno vodo in ne ločen tarifni element cene storitve. To pa zato, ker uporabnik ni zavezanec za plačilo storitve. Na računu se zato vodno povračilo ne sme izkazovati ločeno od ostalih postavk. Prav tako velja za vodne izgube.

Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja določa, da ceno storitve posamezne javne službe za območje občine predlaga izvajalec z elaboratom o oblikovanju cene izvajanja storitev javne službe in jo predloži pristojnemu občinskemu organu v potrditev. Glede na navedeno mora izvajalec predložiti občini celoten elaborat. Na podlagi elaborata občina določi potrjeno ceno posamezne javne službe in morebitno subvencijo, izvajalec pa oblikuje in na svojih spletnih straneh ter na krajevno običajen način objavi cenik s potrjeno ceno, znižano za morebitno subvencijo, ki se imenuje zaračunana cena.

Pri oblikovanju cen javnih služb varstva okolja se upoštevajo načrtovane količine opravljenih storitev in načrtovani stroški ter prihodki izvajalca za naslednje obdobje. Izvajalec za preteklo obračunsko obdobje ugotovi razliko med potrjeno ceno in obračunsko ceno opravljenih storitev. Izvajalec za uporabnike najmanj enkrat letno ugotovi količino opravljenih storitev. Ugotovljena razlika med potrjeno ceno in obračunsko ceno in dejanska količina opravljenih storitev ter morebitna pomoč občine izvajalcu v preteklem obračunskem obdobju, se v elaboratu upoštevajo pri izračunu predloga predračunske cene za naslednje obdobje in se ne vrača uporabnikom v obliki denarnega vračila. Dobropisi ali povračila se izvajajo le v primeru preplačil, ki so posledica prevelikega obsega zaračunanih storitev.

Omrežnina se določi in obračunava glede na zmogljivost priključkov, določenih s premerom vodomera, skladno s preglednico iz uredbe:

Premer vodomera Faktor omrežnine DN < / = 20 1 20 < DN < 40 3 40 < / = DN < 50 10 50 < / = DN < 65 15 65 < / = DN < 80 30 80 < / = DN < 100 50 100 < / = DN < 150 100 150 < / = DN 200

Omrežnina se za posamezni obračunski vodomer izračuna tako, da se vsota vseh stroškov omrežnine deli z vsoto faktorjev omrežnine na obračunskih vodomerih. Tako dobljeni količnik se nato pomnoži s faktorjem omrežnine glede na premer posameznega obračunskega vodomera.

V okviru javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode se ločeno oblikujejo in obračunavajo cene za storitve javne službe:

  • odvajanje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin,
  • odvajanje padavinske odpadne vode s streh,
  • storitve, povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami,
  • čiščenje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin in
  • čiščenje padavinske odpadne vode s streh.

Storitve odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode s streh se obračunavajo v m3 glede na količino padavin, ki padejo na tlorisno površino strehe, s katere se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na komunalni čistilni napravi. Za količino padavinske odpadne vode se šteje povprečna letna količina padavin v obdobju zadnjih petih let, ki je izmerjena pri meritvah državne mreže meteoroloških postaj, preračunana na površino strehe, s katere se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na čistilni napravi. Evidenco o utrjenih površinah in strehah, s katerih se odvaja padavinska odpadna voda v javno kanalizacijo mora voditi izvajalec javne službe. V primeru, da se stanje spremeni je treba o spremembi stanja obvestiti izvajalca.

V Pravilniku o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja in sedaj veljavni Uredbi o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, ki je nadomestila pravilnik, je bilo uvedeno ločeno oblikovanje cen za odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode s streh, predvsem iz razloga, da storitev dejansko plačujejo tisti uporabniki, ki jo tudi uporabljajo. Tisti, ki padavinske odpadne vode s streh ne odvajajo v javno kanalizacijo in jo npr. sami ponikajo, te storitve tudi ne plačujejo, kar je v skladu z načelom »plača povzročitelj obremenitve«.

Pred tem izvajalci javne službe teh stroškov niso ločevali in so bili vsi stroški odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode z javnih površin in streh vključeni v enotno ceno odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Tako v pravilniku kot sedaj veljavni uredbi je tudi določba, da dokler izvajalec javne službe ne vzpostavi ustrezne evidence streh, iz katerih se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo, cene za to storitev ne more oblikovati in zaračunavati.

Priloga 2 k uredbi določa obvezen izpis postavk na računu za storitve javnih služb. Določa cene, ki morajo biti navedene na računu za storitve vsake javne službe. Za storitve javne službe oskrbe s pitno vodo in storitve odvajanje in čiščenja padavinske odpadne vode s streh je določeno kot sledi:

  • oskrba s pitno vodo:
  • omrežnina,
  • vodarina,
  • odvajanje padavinske odpadne vode s streh, ki vključuje:
  • omrežnina,
  • cena storitve,
  • čiščenje padavinske odpadne vode s streh, ki vključuje:
  • omrežnina,
  • cena storitve,

Na podlagi 112. člena Zakona o varstvu okolja je Vlada RS sprejela Uredbo o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, ki podrobneje ureja področje okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalnih odpadnih voda.

Z 11. členom uredbe o okoljski dajatvi je določeno, da je zavezanec za plačilo okoljske dajatve zaradi odvajanja komunalne odpadne vode vsak uporabnik stavbe, v kateri nastaja komunalna odpadna voda in s tem povzroča obremenjevanje okolja zaradi odvajanja komunalne odpadne vode. Kot uporabnik stavbe je v 9. točki 3. člena uredbe o okoljski dajatvi določena oseba, ki je lastnik, najemnik ali druga oseba, ki uporablja stavbo ali del stavbe, kjer nastaja komunalna odpadna voda. Z 11. členom je določeno tudi, da za zavezanca za plačilo okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalnih odpadnih voda okoljsko dajatev izračunava, zaračunava in vplačuje izvajalec gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode (izvajalec javne službe) na območju nastajanja komunalne odpadne vode.

V 12. členu uredbe o okoljski dajatvi je določeno, da je za posamezno stavbo osnova za obračun okoljske dajatve zaradi odvajanja komunalne odpadne vode seštevek enot obremenitve na letni ravni. Letni seštevek enot obremenitve pa se izračuna kot količnik med celotno letno količino porabljene pitne vode v stavbi, izraženo v m3, in 50 m3.

Kadar se poraba pitne vode ne ugotavlja z merjenjem, je letni seštevek enot obremenitve v stanovanjski stavbi enak številu stalno prijavljenih prebivalcev.

Iz navedenega torej sledi, da se znesek okoljske dajatve prvenstveno izračunava na podlagi porabe vode, če se ta ugotavlja z merjenjem porabe iz sistema za oskrbo s pitno vodo. Pri tem uredba o okoljski dajatvi ne razlikuje med primeri, kjer je oskrba s pitno vodo urejena z javnim vodovodom, vaškim ali zasebnim vodovodom, ali na kakršen koli drug način. Izvajalec javne službe je torej dolžan upoštevati podatke o izmerjeni porabi vode, tudi če se z vodo oskrbujete iz lastnega vira.

Podatke o izmerjeni porabi vode za izračun okoljske dajatve pa je skladno s prvim odstavkom 14. člena uredbe o okoljski dajatvi dolžan predložiti uporabnik stavbe, in sicer na poziv izvajalca javne službe.

Okoljska dajatev se plačuje pri storitvah odvajanja komunalne odpadne vode in storitvah povezanih z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami.

V času od uveljavitve uredbe smo zaznali določene pomanjkljivosti uredbe, ki bi jih bilo treba proučiti in ustrezno popraviti.

Zakon o varstvu okolja, ki je pravna podlaga za uredbo, področje cen komunalnih storitev zelo skopo ureja. Z uredbo pa določenih zakonskih vsebin ne moremo nadomestiti.

Zato smo uvrstili spremembe in dopolnitve uredbe v program dela vlade za leto 2015. V postopek sprememb in dopolnitev bomo vključili vse deležnike in širšo javnost z namenom odprave pomanjkljivosti sedaj veljavne uredbe.

V nadaljevanju bomo proučili tudi možnost zakonske dopolnitve, ki bodo bolj natančno uredile oblikovanje cen, sam postopek sprejemanja cen in upravičenost stroškov pri izvajanju storitev lokalnih javnih služb varstva okolja. Na ta način bo možna tudi širša razprava o rešitvah ki bodo sprejemljive za čim širši krog ljudi in deležnikov.

Priloge:

Komentarji