1. 7. 2015
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
V skladu z Zakonom o štipendiranju (Ur. I. RS, št. 56/13 in 99/13-ZUPJS-C; v nadaljevanju: ZŠtip-1) Zoisovo štipendijo dodeljuje Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije (v nadaljevanju: sklad), državno štipendijo pa pristojni center za socialno delo. Drži navedba predlagatelja, da je Zoisova štipendija primarno namenjena spodbujanju doseganja izjemnih dosežkov, medtem, ko je državna štipendija eden od socialnih prejemkov, namenjen vzpostavljanju enakih možnosti za izobraževanje, obe pa sta namenjeni spodbujanju izobraževanja in doseganju višje ravni izobrazbe pri štipendistih.
Glede rokov za odločanje o pravici do Zoisove štipendije pojasnjujemo, da se rok za oddajo vlog za uveljavitev pravice do državne štipendije v skladu z ZŠtip-1 določi z javnim razpisom za dodelitev Zoisovih štipendij in se za dijake običajno izteče v začetku meseca septembra, za študente pa v začetku meseca oktobra. Sklad odloča tako o dodelitvi kot nadaljnjem prejemanju Zoisove štipendije. Rok za odločanje o nadaljnjem prejemanju Zoisove štipendije po Zštip-1 je dva meseca od dneva, ko je posamezna vloga popolna, medtem ko je rok za odločitev o prvi dodelitvi Zoisove štipendije dva meseca od dneva, ko je bila vložena zadnja popolna vloga med vsemi na javni razpis prispelimi pravočasnimi vlogami za prvo dodelitev. Razlog za to izhaja iz drugačnega načina dodeljevanja Zoisove štipendije nadaljnjim in novim vlagateljem. Vlagateljem, ki uveljavljajo prvo dodelitev Zoisove štipendije na trenutnem izobraževalnem programu se namreč skladno z Zštip-1 odločbe izdajajo v skupinah, saj se v skupinah vlagatelji tudi razvrščajo in izbirajo (se med seboj primerjajo), kar predstavlja odgovor na vprašanje, zakaj mora biti rok za oddajo vloge določen kot zaprti (končno določeni) rok. Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 — UPB2, 105/06 — ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljevanju: ZUP) v 222. členu določa dolžino in tek rokov za izdajo odločbe, vendar iz splošnih določb omenjenega zakona izhaja, da so posamezna vprašanja upravnega postopka lahko za določeno upravno področje v posebnem zakonu drugače urejena, kot so urejena v ZUP, če je za postopanje na takem upravnem področju .to potrebno. ZŠtip-1 je omenjeno postopkovno vprašanje uredil drugače kot ZUP, na zgoraj opisani način. Prva od skupin, kjer se vlagatelji razvrščajo, je skupina osnovna šola, v kateri se odloči o vlagateljih, ki dodelitev štipendije uveljavljajo na podlagi dosežkov in ocen v osnovni šoli (dijaki 1. letnikov srednješolskega izobraževanja). Druga je skupina srednja šola, v kateri se odloči o vlagateljih, ki štipendijo uveljavljajo na podlagi srednješolskih meril (dijaki višjih letnikov srednješolskega izobraževanja in študenti 1. letnika ob prehodu na študij). Zadnja je skupina višja in visoka šola, ki jo sestavljajo študenti višjih letnikov višješolskega ali visokošolskega študija prve in druge bolonjske stopnje.
Glede na navedeno, pri odločanju sklada v zadevah dodelitve Zoisove štipendije zaradi navedenega načina odločanja tako v pretežni meri ne gre za nespoštovanje ali prekoračitev rokov za odločanje, medtem, ko pri odločanju o pritožbah zoper odločbe sklada prihaja do zamud, saj organ druge stopnje zaradi kadrovskega primanjkljaja pritožb na odločbe o Zoisovi štipendije pritožb ne uspe reševati v instrukcijskem roku dveh mesecev od prejema posamezne pritožbe.
Vlogo za državno štipendijo, ki se uveljavlja pri pristojnem centru za socialno delo, vlagatelji lahko vložijo katerikoli mesec v letu, državna štipendija pa se dodeli s prvim dnem meseca po mesecu vložitve.
Glede uveljavljanja Zoisove štipendije in odpovedi državni štipendiji pojasnjujemo, da Zštip-1 določa, da se (katerakoli) štipendija dodeli za celoten izobraževalni program, od dodelitve do izteka izobraževalnega programa. Poleg tega je v zakonu določeno, da hkratno prejemanje državne in Zoisove štipendije ni mogoče, zato je potrebno v primeru, da štipendist eno od teh štipendij že prejema, njegovo vlogo za drugo štipendijo po veljavni zakonodaji zavrniti. V izogib navedenemu, se vlagateljem za Zoisovo štipendijo svetuje, da z vložitvijo vloge za državno štipendijo počakajo do odločitve o Zoisovi štipendiji. Ne glede na navedeno, bo MDDSZ preučilo možnosti za ustreznejšo zakonodajno rešitev za primere, ko vlagatelj v istem šolskem ali študijskem letu istočasno uveljavlja pravico do državne in do Zoisove štipendije, v smeri, da bi se v primeru izpolnjevanja pogojev za obe štipendiji, lahko odločil, katero od štipendij želi prejemati.
V zvezi z odpovedjo pravici do državne štipendije pojasnjujemo še, da je po ZŠtip-1 odpoved štipendijskemu razmerju razlog za prenehanje štipendijskega razmerja in da vlagatelj v primeru odpovedi ne more uveljavljati iste štipendije v obdobju, torej za izobraževalni program, za katerega mu je bila dodeljena, kar izhaja iz namena dodelitve posamezne štipendije, ki se dodeli za izobraževalni program in z namenom doseganja višje ravni izobrazbe.
Iz zgornje obrazložitve izhaja, da je trenutna ureditev štipendiranja ustrezna, kot omenjeno pa bomo na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti kljub temu preučili možnosti za spremembe zakonodaje za primere istočasnega uveljavljanja Zoisove in državne štipendije.