Na Hrvaškem odkupujejo prazne pločevinke piva - povratne in v izogib, da bi naši državljani vozili pločevinke na Hrvaško naj se pripravi pravna podlaga, da se pločevinke lahko odkupujejo v Sloveniji.
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Ministrstva za okolje in prostor
Zakon o varstvu okolja določa, da Vlada določi primere in pogoje, ko mora pravna ali fizična oseba, ki razvija, izdeluje, predeluje, obdeluje, prodaja ali uvaža izdelke, delno ali v celoti zagotoviti takšno ravnanje z izdelki in odpadki, ki nastanejo po uporabi teh izdelkov, da se spodbuja ponovna uporaba ter preprečevanje nastajanja odpadkov in njihova predelava (razširjena odgovornost proizvajalca). Na podlagi tega je sprejetih kar nekaj predpisov o odpadkih, ki urejajo ravnanje s posamezno vrsto odpadka, med drugim tudi z odpadno embalažo. V ceni izdelkov, iz katerih po končani uporabi nastane odpadna embalaža, je vračunan tudi strošek ravnanja z odpadno embalažo, razen stroškov ločenega zbiranja komunalnih odpadkov.
Ravnanje z embalažo in odpadno embalažo je v Sloveniji torej urejeno na podlagi načela razširjene odgovornosti proizvajalca. To pomeni, da so proizvajalci embalaže oz. embaliranega blaga, sem sodijo tudi uvozniki in pridobitelji iz držav članic EU, odgovorni za vzpostavitev, izvajanje in financiranje sistema ravnanja z odpadno embalažo, ki nastane zaradi uporabe embalaže ali embaliranega izdelka.
Proizvajalci svoje obveznosti glede zagotavljanja in financiranja sistema ravnanja z odpadno embalažo izpolnjujejo v okviru ene izmed družb za ravnanje z odpadno embalažo (v nadaljevanju: DROE). Proizvajalci v ta namen plačajo DROE t.i. embalažnino, ki je odvisna od količine embalaže, ki jo dajo letno v promet v Sloveniji in od vrste embalažnega materiala. DROE določi višino embalažnine, ki mora zadoščati za kritje vseh stroškov, ki nastanejo pri ravnanju z odpadno embalažo, razen stroškov ločenega zbiranja komunalne odpadne embalaže.
Čeprav obstaja za uvedbo kavcij zakonska možnost, se v RS za sistem kavcij, kot ga poznajo v Republiki Hrvaški, nismo odločili in zaenkrat o uvedbi takšnega sistema ne razmišljamo. Zavedati se moramo, da povrnjena kavcija ne predstavlja nagrade ali dodatnega zaslužka, temveč le vračilo dela cene izdelka, ki ga je kupec plačal ob nakupu tega izdelka. Zaradi tega so izdelki dražji, kot so bili pred uvedbo kavcije. Sistem kavcije tudi ni pravičen za kupce na posameznem območju, če se v ta sistem prinaša tudi odpadna embalaža izdelkov, ki so bili kupljeni drugje (kot je primer na Hrvaškem; v njihov sistem se vrača tudi odpadna embalaža izdelkov, kupljenih v sosednjih državah). Ker vsak kupec, ki prinese odpadno embalažo, dobi povrnjeno kavcijo (ne glede na to, kje je kupil izdelek), so izdelki, embalirani v embalažo, za katero se ob nakupu plačuje kavcija, posledično dražji za domače potrošnike. Le-ti namreč financirajo tudi vračilo kavcije za vse izdelke, kupljene v sosednjih državah, katerih odpadna embalaže prihaja v sistem.
Po podatkih, dostopnih iz medijev, na Hrvaškem načrtujejo spremembe sistema kavcij, ki naj bi jih postopno opustili za vso embalažo pijač za enkratno uporabo. To pomeni, da bodo sedanji sistem kavcij odpravili in uvedli podoben sistem, kot ga poznamo v Sloveniji.
Pločevinke za pijačo niso povratna embalaža, ampak nepovratna – namenjene so za enkratno uporabo. V Sloveniji pa veljajo kavcije le za določene vrste povratne embalaže, ki se večkrat uporabi za isti namen, določene pa so na podlagi Uzanc pri vračanju in prevzemanju vračljive embalaže, ki so jih na prostovoljni osnovi sprejeli Združenje za trgovino, Združenje za turizem in gostinstvo ter Združenje za agroživilstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije. Nobene ovire ni, da proizvajalci ne bi sklenili uzanc tudi za drugo embalažo. Nasprotno, proizvajalcem je v zakonodaji dana spodbuda za uvedbo vračljive embalaže, saj jim za takšno embalažo ni potrebno plačevati niti embalažnine niti okoljske dajatve vsakič, ko jo dajo v promet.
Na podlagi zapisanega ocenjujemo, da predloga ni mogoče upoštevati.
www.24ur.com/novice/slovenija/tudi-plastenke-in-plocevinke-kmalu-kot-povratna-embalaza.html
pa ne samo pločevinke, tudi plastenke.. dajte dopolnit predlog..
Rakkaus in znalček imata prav, vendar vseeno menim, da bi bilo odkupovanje nujno - nekako bi bilo treba dodelati sistem, da ne bi prihajalo do tega, kar opisujeta onadva in David S. Poleg plastenk in konzerv, kot je že predlagano, bi se moralo na tak način zbirati še steklo.
To je že bilo predlagano: predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/2872/null/answers
Sem sam tudi proti ker bi se zaradi odkupa povišala cena embalaže.
Recimo, sedaj daš za sok 50 centov in da bi dobil 10 centov nazaj (ali manj) bi moralo za tisto vračilo biti toliko višja cena.
In kaj smo potem naredili? Kako super da dobiš nazaj in kao nekaj zaslužiš. V resnici pa dobiš tisti cent nazaj, ki si ga plačal ko si kupil plastenko, pločevinko itd...
V resnici ne. Ker je sistem kavcije dražji, bi moral za sok plačati vsaj 62 centov, da bi dobil 10 nazaj.
Ni res, da bi bila cena višja. V štartu že, ker bi moral plačati kavcijo. Ampak prazna pločevinka bi bila potem vredna npr. 20 centov in bi jo prinesel nazaj v trgovino ter uveljavljal pri naslednjem nakupu.
In ja, točno v tem je smisel kavcije, da embalaže ne zavržeš, po možnosti nekje sredi poti na Nanos, temveč jo prineseš nazaj in dobiš nazaj tisto, kar si za njeno "izposojo" plačal.
Kar želi povedati znalček je to, da sistem kavcij za povratno embalažo nekaj stane, in ta strošek bo prevaljen na kupca. Če torej neka pijača seda stane 50 centov, in bomo dodali 10 centov neke kavcije, bo po novem stala 62 centov, od tega bomo 10 centov dobili nazaj, če bomo embalažo vrnili.
Gre za dodatno administracijo in dodatno delo, kar pomeni dodaten strošek.
in še konzerve
Bolj kot v izogib temu, da bi pločevinke vozili na Hrvaško, bi to bilo smiselno uvesti zaradi boljšega upravljanja embalaže.
Morda bi z vračljivo kavcijo zmanjšali tudi količino pločevink in plastenk, ki jih ljudje odvržejo na cesto kar med vožnjo. To se namreč žal še prepogosto dogaja.
Primer dobre prakse na tem področju je Finska, zato bi morda veljalo pogledati čez plot, kako to drugje po Evropi delajo.
In kako to delajo na Finskem? Vem za Dansko, kjer sem enih 15 minut sedel v parku in je medtem vsaj 5 ljudi brskalo po smetnjaku za pravimi plastenkami, ker vseh seveda ne odkupujejo. ostale smeti pa so metali okoli. Podobno je na Hrvaškem, kjer odkupujejo samo kavcirano embalažo (izvoz kupljene v Sloveniji je goljufija, možna samo zato, ker je embalaža enotna), cel kup embalaže, tudi steklene, pa moraš vreči v navadne smeti ali odnesti v zbirališče mnogo km stran..
Nekaj embalaže zvozijo na Hrvaško Slovenci....veliko večjo težavo pa imajo z ilegalnim pretokom embalaže iz BiH. Tisti, ki iz Bosne uspešno pretihotapijo embalažo, so uspešno ogoljufali Hrvaško.
Tisti, katere na meji dobijo, pa ponavadi odvržejo embalažo ob meji, ali celo v Savo. Pred časom sem na TV videl prispevek, ki je govoril o tem....in prikazoval plavajoče otoke plastike, ki so posledica tega.
Sicer pa imamo pri nas zelo razširjen sistem ločenega zbiranja odpadkov, ki je učinkovit za vse tiste, ki se ozirajo na to. Tistega, ki sedaj vrže pločevinko na tla, pa tudi 5 ali 10 centov ne bo prepričalo, da jo odnese v trgovino, kjer bo dobil vrnjeno kavcijo.
Finci morajo ob nakupu večine pločevink in plastenk pijače plačati kavcijo, ki jo dobijo nazaj, če prinesejo embalažo nazaj na zbirno mesto - ne dobijo denarja, temveč kupon, ki ga potem uveljavijo pri nakupu v trgovini. Kavcije so med 0,20 € in 0,50 €, odvisno od velikosti in vrste embalaže.
Za ostalo, nepovratno embalažo (in seveda tudi za povratno, če se ti je ne da nosit nazaj v trgovino) imajo običajno reciklažo, vendar ne toliko na ekoloških otokih kot po posameznih stavbah - smetnjaki so ponavadi dostopni samo stanovalcem, zato imajo boljši nadzor nad ločevanjem. V bloku, kjer sem bivala, so bili stanovalci zelo skrbni. V Sloveniji pa se kar zgrozim, ko odprem kak smetnjak na našem dvorišču. Brezmejna nemarnost.
Je pa res, da se tudi na FInskem v velikih mestih vedno pogosteje dogaja, da priseljenci (zadnja leta pogosto tudi sezonski iz določenih držav EU) po smetnjakih stikajo za embalažo in za sabo pustijo hujše razdejanje kot galebi. A prepričana sem, da bodo Finci našli rešitev tudi za to.
Ja za pa mislim, da se bodo vsaj nekateri od tistih, ki mečejo pločevinke vsevprek po tleh, zaradi 20 centov sekirali. Če se vsaj nekaj teh malomarnežev s kavcijo prepriča, da tega ne bodo več počeli, smo že nekaj naredili.
Pa še glede tega, da ljudje švercajo embalažo na Hrvaško - s kavcijami tudi v Sloveniji bi to morda vsaj na našem koncu omejili.
+ plastenke