pločevinke povratne tudi v Slovenije

Odziv Ministrstva za okolje in prostor

Zakon o varstvu okolja določa, da Vlada določi primere in pogoje, ko mora pravna ali fizična oseba, ki razvija, izdeluje, predeluje, obdeluje, prodaja ali uvaža izdelke, delno ali v celoti zagotoviti takšno ravnanje z izdelki in odpadki, ki nastanejo po uporabi teh izdelkov, da se spodbuja ponovna uporaba ter preprečevanje nastajanja odpadkov in njihova predelava (razširjena odgovornost proizvajalca). Na podlagi tega je sprejetih kar nekaj predpisov o odpadkih, ki urejajo ravnanje s posamezno vrsto odpadka, med drugim tudi z odpadno embalažo. V ceni izdelkov, iz katerih po končani uporabi nastane odpadna embalaža, je vračunan tudi strošek ravnanja z odpadno embalažo, razen stroškov ločenega zbiranja komunalnih odpadkov.

Ravnanje z embalažo in odpadno embalažo je v Sloveniji torej urejeno na podlagi načela razširjene odgovornosti proizvajalca. To pomeni, da so proizvajalci embalaže oz. embaliranega blaga, sem sodijo tudi uvozniki in pridobitelji iz držav članic EU, odgovorni za vzpostavitev, izvajanje in financiranje sistema ravnanja z odpadno embalažo, ki nastane zaradi uporabe embalaže ali embaliranega izdelka.

Proizvajalci svoje obveznosti glede zagotavljanja in financiranja sistema ravnanja z odpadno embalažo izpolnjujejo v okviru ene izmed družb za ravnanje z odpadno embalažo (v nadaljevanju: DROE). Proizvajalci v ta namen plačajo DROE t.i. embalažnino, ki je odvisna od količine embalaže, ki jo dajo letno v promet v Sloveniji in od vrste embalažnega materiala. DROE določi višino embalažnine, ki mora zadoščati za kritje vseh stroškov, ki nastanejo pri ravnanju z odpadno embalažo, razen stroškov ločenega zbiranja komunalne odpadne embalaže.

Čeprav obstaja za uvedbo kavcij zakonska možnost, se v RS za sistem kavcij, kot ga poznajo v Republiki Hrvaški, nismo odločili in zaenkrat o uvedbi takšnega sistema ne razmišljamo. Zavedati se moramo, da povrnjena kavcija ne predstavlja nagrade ali dodatnega zaslužka, temveč le vračilo dela cene izdelka, ki ga je kupec plačal ob nakupu tega izdelka. Zaradi tega so izdelki dražji, kot so bili pred uvedbo kavcije. Sistem kavcije tudi ni pravičen za kupce na posameznem območju, če se v ta sistem prinaša tudi odpadna embalaža izdelkov, ki so bili kupljeni drugje (kot je primer na Hrvaškem; v njihov sistem se vrača tudi odpadna embalaža izdelkov, kupljenih v sosednjih državah). Ker vsak kupec, ki prinese odpadno embalažo, dobi povrnjeno kavcijo (ne glede na to, kje je kupil izdelek), so izdelki, embalirani v embalažo, za katero se ob nakupu plačuje kavcija, posledično dražji za domače potrošnike. Le-ti namreč financirajo tudi vračilo kavcije za vse izdelke, kupljene v sosednjih državah, katerih odpadna embalaže prihaja v sistem.

Po podatkih, dostopnih iz medijev, na Hrvaškem načrtujejo spremembe sistema kavcij, ki naj bi jih postopno opustili za vso embalažo pijač za enkratno uporabo. To pomeni, da bodo sedanji sistem kavcij odpravili in uvedli podoben sistem, kot ga poznamo v Sloveniji.

Pločevinke za pijačo niso povratna embalaža, ampak nepovratna – namenjene so za enkratno uporabo. V Sloveniji pa veljajo kavcije le za določene vrste povratne embalaže, ki se večkrat uporabi za isti namen, določene pa so na podlagi Uzanc pri vračanju in prevzemanju vračljive embalaže, ki so jih na prostovoljni osnovi sprejeli Združenje za trgovino, Združenje za turizem in gostinstvo ter Združenje za agroživilstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije. Nobene ovire ni, da proizvajalci ne bi sklenili uzanc tudi za drugo embalažo. Nasprotno, proizvajalcem je v zakonodaji dana spodbuda za uvedbo vračljive embalaže, saj jim za takšno embalažo ni potrebno plačevati niti embalažnine niti okoljske dajatve vsakič, ko jo dajo v promet.

Na podlagi zapisanega ocenjujemo, da predloga ni mogoče upoštevati.