Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

prenos sojenja v primeru sorodstvenih vezi na sodišču

2523 OGLEDOV 2 KOMENTARJA

Ugotavljam, da država s predpisi nima ustrezno urejene situacije, ko je sodnik v zakonski zvezi z odvetnikom, ki zastopa pri istem sodišču eno od strank. V takšnem primeru po odločitvah vrhovnega sodišča R Slovenije ni pogojev za prenos krajevne pristojnosti na drugo sodišče in takšen predlog vrhovno sodišče šteje za neutemeljen. Ugotavljam, da stranki ni zagotovljeno nepristransko sojenje v primerih, ko nasprotno stranko zastopa pooblaščenec - odvetnik, ki je v zakonski zvezi z katerim od sodnikov na sodišču, kjer se zadeva obravnava. V takšnem primeru ima praviloma avtomatsko prednost v sodnem postopku tista stranka, ki jo zastopa pooblaščenec, ki je sorodnik kateregakoli sodnika na tem sodišču. Prav tako ima prednost v sojenju tista stranka, ki jo zastopa pooblaščenec, ki je v zakonski zvezi s katerim od sodnikov na višjem sodišču, ki je pristojno za odločanje o pritožbah nižjega (okrajnega ali okrožnega) sodišča. Govorim pa tako za okrajna, okrožna, kot tudi za višja sodišča. Zaradi tega menim, da je nujno potrebno dopolniti Zakon o pravdnem postopku ter strankam dati možnost, da imajo v takšnih situacijah pravico do prenosa sojenja na katero drugo stvarno pristojno sodišče. Isto predlagam tudi v primeru, da je za zadevo pristojno višje sodišče na katerem sodi sodnik, ki je v zakonski zvezi s pooblaščencem nasprotne stranke, ne glede na to, da ta sodnik v tej konkretni zadevi ne sodi. V vseh teh primerih bi morala stranka imeti pravico do prenosa sojenja na drugo višje sodišče. To je eden od načinov, da bi lahko država vzpostavila ponovno zaupanje ljudi, kot strank sodnih postopkov, v sodno vejo oblasti.

18 glasov

3 glasovi

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR B bojanh1 22 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • ZADNJA SPREMEMBA
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


15. 6. 2015

Odziv Ministrstva za pravosodje

Predlagatelj opozarja na primere, ko se zaradi sorodstvenih vezi sodelujočih v postopku ali samo zaposlenih na (istem) sodišču poraja dvom o nepristranskosti. V predlogu navaja, da iz sodne prakse Vrhovnega sodišča RS izhaja, da so predlogi za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče v teh primerih zavrnjeni kot neutemeljeni in zato podaja predloge za dopolnitev Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 - ZArbit, 45/08, 57/09 - odl. US, 12/10 - odl. US, 50/10 - odl. US, 107/10 - odl. US, 75/12 - odl. US, 40/13 - odl. US in 10/14 - odl. US; v nadaljevanju ZPP).

Ministrstvo za pravosodje po preučitvi primera pojasnjuje, da veljavni ZPP že vsebuje vrsto določb o določanju pristojnosti po različnih kriterijih, prav tako pa vsebuje določbe o izločitvi sodnikov v določenih primerih. V vseh pogledih pa morajo sodišča in sodniki delovati nepristransko in tudi vzdrževati vtis nepristranskosti, ki je element neodvisnosti sodnika kot ustavnopravne norme (125. člen Ustave RS).

Glede na navedbe v predlogu pa ministrstvo posebej izpostavlja dve določbi zakona, ki se bolj eksplicitno nanašata na vprašanje nepristranskosti sojenja oziroma sodišča. Zakon loči med subjektivno in objektivno nepristranskostjo in ju tudi različno obravnava.

Kadar obstaja dvom o subjektivni nepristranskosti zakon omogoča izločitev sodnika, na lastno pobudo ali pobudo stranke. 70. člen ZPP določa izključitvene razloge (pet), ki jih našteva taksativno ter odklonitvenega, ki ga poda opisno (»če so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti«). Posledice predloga izločitve so določene v 71. in 74. členu ZPP. Subjektivna nepristranskost zakonitega sodnika se kaže v njegovem osebnem prepričanju v konkretni zadevi, zato je v primeru dvoma tudi posledica izločitev osebe iz konkretne zadeve in ne celotnega sodišča oziroma prenos pristojnosti na drugo sodišče. Do tega bi prišlo le, če bi na tej isti podlagi izločili vse sodnike zadevnega sodišča , nakar bi nastopila nujna delegacija v skladu s 66. členom ZPP, na podlagi katere bi višje sodišče določilo drugo krajevno pristojnost drugega stvarno pristojnega sodišča. Kadar obstaja dvom o objektivni nepristranskosti sodišča zakon omogoča delegacijo pristojnosti na podlagi 67. člena ZPP: »Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.« Objektivna nepristranskost se izraža zlasti v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije. To izhaja tudi iz sodne prakse, na primer Sklep VS RS I R 57/2001, kjer je sodišče delegiralo pristojnost zaradi dejstva, da je tožena stranka bila zaposlena na sodišču, kjer je opravljala delo vodje vpisnika na pravdnem oddelku. Vrhovno sodišče sicer ni dvomilo o subjektivni nepristranskosti sodnika, vendar je prevladala teža vprašanja objektivne nepristranskosti.

Iz navedenega izhaja, da ZPP že vsebuje določbe, ki se nanašajo na vprašanje zagotavljanja nepristranskosti, tako subjektivne kot objektivne. Upoštevajoč, da Ministrstvo za pravosodje tudi sicer ni zaznalo podobne problematike, na ministrstvu ne načrtujemo sprememb na zadevnem področju.

Priloge:

Popravki predloga

Verzija predloga z dne, 20. 4. 2015 | 13:52:06

prenos sojenja v primeru sorodstvenih vezi na sodišču

Ugotavljam, da država s predpisi nima ustrezno urejene situacije, ko je sodnik v zakonski zvezi z odvetnikom, ki zastopa pri istem sodišču eno od strank. V takšnem primeru po odločitvah vrhovnega sodišča R Slovenije ni pogojev za prenos krajevne pristojnosti na drugo sodišče in takšen predlog vrhovno sodišče šteje za neutemeljen. Ugotavljam, da stranki ni zagotovljeno nepristransko sojenje v primerih, ko nasprotno stranko zastopa pooblaščenec - odvetnik, ki je v zakonski zvezi z katerim od sodnikov na sodišču, kjer se zadeva obravnava. V takšnem primeru ima praviloma avtomatsko prednost v sodnem postopku tista stranka, ki jo zastopa pooblaščenec, ki je sorodnik kateregakoli sodnika na tem sodišču. Govorim pa tako za okrajna, okrožna, kot tudi za višja sodišča. Zaradi tega menim, da je nujno potrebno dopolniti Zakon o pravdnem postopku ter strankam dati možnost, da imajo v tem primeru pravico do prenosa sojenja na katero drugo stvarno pristojno sodišče. Isto predlagam tudi v primeru, da je za zadevo pristojno višje sodišče na katerem sodi sodnik, ki je v zakonski zvezi s pooblaščencem, ne glede na to, da ta sodnik v zadevi ne sodi. V tem primeru bi morala stranka imeti pravico do prenosa sojenja na drugo višje sodišče.

Verzija predloga z dne, 20. 4. 2015 | 13:54:04

prenos sojenja v primeru sorodstvenih vezi na sodišču

Ugotavljam, da država s predpisi nima ustrezno urejene situacije, ko je sodnik v zakonski zvezi z odvetnikom, ki zastopa pri istem sodišču eno od strank. V takšnem primeru po odločitvah vrhovnega sodišča R Slovenije ni pogojev za prenos krajevne pristojnosti na drugo sodišče in takšen predlog vrhovno sodišče šteje za neutemeljen. Ugotavljam, da stranki ni zagotovljeno nepristransko sojenje v primerih, ko nasprotno stranko zastopa pooblaščenec - odvetnik, ki je v zakonski zvezi z katerim od sodnikov na sodišču, kjer se zadeva obravnava. V takšnem primeru ima praviloma avtomatsko prednost v sodnem postopku tista stranka, ki jo zastopa pooblaščenec, ki je sorodnik kateregakoli sodnika na tem sodišču. Prav tako ima prednost v sojenju tista stranka, ki jo zastopa pooblaščenec, ki je v zakonski zvezi s katerim od sodnikov na višjem sodišču, ki je pristojno za odločanje o pritožbah nižjega (okrajnega ali okrožnega) sodišča. Govorim pa tako za okrajna, okrožna, kot tudi za višja sodišča. Zaradi tega menim, da je nujno potrebno dopolniti Zakon o pravdnem postopku ter strankam dati možnost, da imajo v takšnih situacijah pravico do prenosa sojenja na katero drugo stvarno pristojno sodišče. Isto predlagam tudi v primeru, da je za zadevo pristojno višje sodišče na katerem sodi sodnik, ki je v zakonski zvezi s pooblaščencem nasprotne stranke, ne glede na to, da ta sodnik v tej konkretni zadevi ne sodi. V vseh teh primerih bi morala stranka imeti pravico do prenosa sojenja na drugo višje sodišče. To je eden od načinov, da bi lahko i država vzpostavila ponovno zaupanje ljudi, kot strank sodnih postopkov, v sodno vejo oblasti.

Komentarji