Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Car sharing za javno upravo, državne organe, občine, zavode in vse iz večinsko javnih sredstev finan

3449 OGLEDOV 1 KOMENTAR

Car-sharing za javno upravo, državne organe, občine, zavode in vse iz večinsko javnih sredstev financiranih inštitucij.

 

Ogromen vozni park je v lasti institucij, ki so prejemniki javnih sredstev. Natančnega števila žal nisem našel. Službeni avto se uporablja za transport uslužbencev na službeni poti.

Tako kot npr. www.prevoz.org učinkovito dopolnjujejo javni transport in znižujejo stroške ter izpuste toplogrednih plinov, saj so osebni avtomobili bolje zasedeni, bi lahko podoben javni interni car sharing sistem vzpostavili za vse javne institucije.

Zakaj bi npr. nekdo šel na sestanek v Ljubljano sam, če bi lahko z njim šli kolegi iz drugega mesta in druge institucije, ki imajo prav tako sestanek v prestolnici. Ker je celoten vozni park teh institucij ogromen, bi bilo ponudbe dovolj v obe strani, sploh za bolj frekventne relacije (večja mesta). Dovolj bi bilo, da se min. nekajdni prej sporoči, kam, kdaj in koliko prostih mest bo razpoložljivih za planirano relacijo. Da je tehnično to verjetno lažja rešitev, kažejo primeri kot so prevozi, car sharingi v tujini itd.

Finančni prihranek države in pa znižan oglični odtis in onesnaženje so samo nekatere koristi za davkoplačevalce, javni uslužbenci bi se lahko na poti osebno spoznali in izmenjali informacije, kar bi povečalo pretok informacij med institucijami, bili bi manj obremenjeni in lahko bi se vzpostavile možnosti za morebitno boljše sodelovanje med njimi.

Največji učinek bi seveda bil, če bi bilo zakonsko predpisano, da morajo vse inštitucije na isti interni portal sporočati kam in kdaj so planirane službene poti in koliko prostih mest imajo na razpolago. Podobno kot je to urejeno npr. pri javnih naročilih, kjer je obveza ponudb, bi tudi tu lahko bila obveza, da se objavi in potem koristi ta servis, če ta omogoča vsaj primerljiv rezultat (npr. prihod v ali odhod iz Ljubljane ob določeni uri itd.).

V kombinaciji z javnim transportom, bi takšna rešitev lahko postala zgled transparentnosti in bolj učinkovite porabe davkoplačevalskega denarja z okoljsko noto. Morda bi lahko pogosti uporabniki teh storitev, tudi institucije, bili tudi nekako finančno nagrajeni, npr. tako kot v tujini, kjer je prihod v službo s kolesom nagrajen z nekaj višjo plačo. Vsekakor bi vse institucije lahko privarčevale na potnih stroških.

Žal ne pričakujem, da je kaj takega v Sloveniji že možno. Morda pa izvemo, kaj so relane in navidezne prepreke.

20 glasov

0 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR P populus 2 predloga
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • ZADNJA SPREMEMBA
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


30. 6. 2015

Odziv Ministrstva za javno upravo

Trenutno državna uprava uporablja cca 3550 vozil. Predlog je smiseln saj prispeva k racionalizaciji prevoznih sredstev državne uprave. Souporaba voznega parka je smiselna predvsem v primeru, ko se na eni lokaciji oziroma v neposredni bližini nahaja več organov državne uprave in imajo zagotovljena parkirna prostore za službena vozila.

Ministrstvo za javno upravo si centralizacijo ravnanja z nepremičnim premoženjem države prizadeva vzpostaviti enoten pregled nad prostori in prostorskimi potrebami državnih organov. Projekt centralizacije bo zaključen z 01.01.2017. Ko bo centralizacija zaključena bomo (upoštevajoč specifike) s prostorskimi prerazporeditvami organe prednostno koncentrirali v tako imenovani upravnih centrih. Od tu dalje bo možno ob uporabi ustreznega informacijskega sistema govoriti tudi o souporabi avtomobilov državne uprave.

Priloge:

Popravki predloga

Verzija predloga z dne, 17. 4. 2015 | 21:55:15

Car sharing za javno upravo, državne organe, občine, zavode, univerze, bolnice, šole, sodišča in vse

Ogromen vozni park je v lasti institucij, ki so prejemniki javnih sredstev. Natančnega števila žal nisem našel. Službeni avto se uporablja za transport uslužbencev na službeni poti.

Tako kot www.prevoz.org učinkovito dopolnjujejo javni transport in znižujejo stroške ter izpuste toplogrednih plinov, saj so osebni avtomobili bolje zasedeni, bi lahko podoben javni interni car sharing sistem vzpostavili za vse javne institucije.

Zakaj bi npr. nekdo šel na sestanek v Ljubljano sam, če bi lahko z njim šli kolegi iz drugega mesta in druge institucije, ki imajo prav tako sestanek v prestolnici. Ker je celoten vozni park teh institucij ogromen, bi bilo ponudbe dovolj v obe strani, sploh za bolj frekventne relacije (večja mesta). Dovolj bi bilo, da se min. nekajdni prej sporoči, kam, kdaj in koliko prostih mest bo razpoložljivih za planirano relacijo. Da je tehnično to verjetno lažja rešitev, kažejo primeri kot so prevozi, car sharingi v tujini itd.

Finančni prihranek države in pa znižan oglični odtis in onesnaženje so samo nekatere koristi za davkoplačevalce, javni uslužbenci bi se lahko na poti osebno spoznali in izmenjali informacije, kar bi povečalo pretok informacij med institucijami, bili bi manj obremenjeni in lahko bi se vzpostavile možnosti za morebitno boljše sodelovanje med njimi.

Največji učinek bi seveda bil, če bi bilo zakonsko predpisano, da morajo vse inštitucije na isti interni portal sporočati kam in kdaj so planirane službene poti in koliko prostih mest imajo na razpolago. Podobno kot je to urejeno npr. pri javnih naročilih, kjer je obveza ponudb, bi tudi tu lahko bila obveza, da se objavi in potem koristi ta servis, če ta omogoča vsaj primerljiv rezultat (npr. prihod v ali odhod iz Ljubljane ob določeni uri itd.).

V kombinaciji z javnim transportom, bi takšna rešitev lahko postala zgled transparentnosti in bolj učinkovite porabe davkoplačevalskega denarja z okoljsko noto. Morda bi lahko pogosti uporabniki teh storitev, tudi institucije, bili tudi nekako finančno nagrajeni, npr. tako kot v tujini, kjer je prihod v službo s kolesom nagrajen z nekaj višjo plačo. Vsekakor bi vse institucije lahko privarčevale na potnih stroških.

Seveda pa ne pričakujem, da je kaj takega v Sloveniji že možno. Morda pa izvemo, kaj so relane in navidezne prepreke.

Verzija predloga z dne, 17. 4. 2015 | 22:02:21

Car sharing za javno upravo, državne organe, občine, zavode in vse iz večinsko javnih sredstev finan

Ogromen vozni park je v lasti institucij, ki so prejemniki javnih sredstev. Natančnega števila žal nisem našel. Službeni avto se uporablja za transport uslužbencev na službeni poti.

Tako kot www.prevoz.org učinkovito dopolnjujejo javni transport in znižujejo stroške ter izpuste toplogrednih plinov, saj so osebni avtomobili bolje zasedeni, bi lahko podoben javni interni car sharing sistem vzpostavili za vse javne institucije.

Zakaj bi npr. nekdo šel na sestanek v Ljubljano sam, če bi lahko z njim šli kolegi iz drugega mesta in druge institucije, ki imajo prav tako sestanek v prestolnici. Ker je celoten vozni park teh institucij ogromen, bi bilo ponudbe dovolj v obe strani, sploh za bolj frekventne relacije (večja mesta). Dovolj bi bilo, da se min. nekajdni prej sporoči, kam, kdaj in koliko prostih mest bo razpoložljivih za planirano relacijo. Da je tehnično to verjetno lažja rešitev, kažejo primeri kot so prevozi, car sharingi v tujini itd.

Finančni prihranek države in pa znižan oglični odtis in onesnaženje so samo nekatere koristi za davkoplačevalce, javni uslužbenci bi se lahko na poti osebno spoznali in izmenjali informacije, kar bi povečalo pretok informacij med institucijami, bili bi manj obremenjeni in lahko bi se vzpostavile možnosti za morebitno boljše sodelovanje med njimi.

Največji učinek bi seveda bil, če bi bilo zakonsko predpisano, da morajo vse inštitucije na isti interni portal sporočati kam in kdaj so planirane službene poti in koliko prostih mest imajo na razpolago. Podobno kot je to urejeno npr. pri javnih naročilih, kjer je obveza ponudb, bi tudi tu lahko bila obveza, da se objavi in potem koristi ta servis, če ta omogoča vsaj primerljiv rezultat (npr. prihod v ali odhod iz Ljubljane ob določeni uri itd.).

V kombinaciji z javnim transportom, bi takšna rešitev lahko postala zgled transparentnosti in bolj učinkovite porabe davkoplačevalskega denarja z okoljsko noto. Morda bi lahko pogosti uporabniki teh storitev, tudi institucije, bili tudi nekako finančno nagrajeni, npr. tako kot v tujini, kjer je prihod v službo s kolesom nagrajen z nekaj višjo plačo. Vsekakor bi vse institucije lahko privarčevale na potnih stroških.

Seveda pa ne pričakujem, da je kaj takega v Sloveniji že možno. Morda pa izvemo, kaj so relane in navidezne prepreke.

Verzija predloga z dne, 17. 4. 2015 | 22:03:09

Car sharing za javno upravo, državne organe, občine, zavode in vse iz večinsko javnih sredstev finan

Car-sharing za javno upravo, državne organe, občine, zavode in vse iz večinsko javnih sredstev financiranih inštitucij.

Ogromen vozni park je v lasti institucij, ki so prejemniki javnih sredstev. Natančnega števila žal nisem našel. Službeni avto se uporablja za transport uslužbencev na službeni poti.

Tako kot npr. www.prevoz.org učinkovito dopolnjujejo javni transport in znižujejo stroške ter izpuste toplogrednih plinov, saj so osebni avtomobili bolje zasedeni, bi lahko podoben javni interni car sharing sistem vzpostavili za vse javne institucije.

Zakaj bi npr. nekdo šel na sestanek v Ljubljano sam, če bi lahko z njim šli kolegi iz drugega mesta in druge institucije, ki imajo prav tako sestanek v prestolnici. Ker je celoten vozni park teh institucij ogromen, bi bilo ponudbe dovolj v obe strani, sploh za bolj frekventne relacije (večja mesta). Dovolj bi bilo, da se min. nekajdni prej sporoči, kam, kdaj in koliko prostih mest bo razpoložljivih za planirano relacijo. Da je tehnično to verjetno lažja rešitev, kažejo primeri kot so prevozi, car sharingi v tujini itd.

Finančni prihranek države in pa znižan oglični odtis in onesnaženje so samo nekatere koristi za davkoplačevalce, javni uslužbenci bi se lahko na poti osebno spoznali in izmenjali informacije, kar bi povečalo pretok informacij med institucijami, bili bi manj obremenjeni in lahko bi se vzpostavile možnosti za morebitno boljše sodelovanje med njimi.

Največji učinek bi seveda bil, če bi bilo zakonsko predpisano, da morajo vse inštitucije na isti interni portal sporočati kam in kdaj so planirane službene poti in koliko prostih mest imajo na razpolago. Podobno kot je to urejeno npr. pri javnih naročilih, kjer je obveza ponudb, bi tudi tu lahko bila obveza, da se objavi in potem koristi ta servis, če ta omogoča vsaj primerljiv rezultat (npr. prihod v ali odhod iz Ljubljane ob določeni uri itd.).

V kombinaciji z javnim transportom, bi takšna rešitev lahko postala zgled transparentnosti in bolj učinkovite porabe davkoplačevalskega denarja z okoljsko noto. Morda bi lahko pogosti uporabniki teh storitev, tudi institucije, bili tudi nekako finančno nagrajeni, npr. tako kot v tujini, kjer je prihod v službo s kolesom nagrajen z nekaj višjo plačo. Vsekakor bi vse institucije lahko privarčevale na potnih stroških.

Seveda pa ne pričakujem, da je kaj takega v Sloveniji že možno. Morda pa izvemo, kaj so relane in navidezne prepreke.

Komentarji