Reorganizacija javnih zavodov, agencij in direktoratov RS
Ne bi rad začel s populizmom, da je potrebno ukiniti vse zavode, agencije, direktorate, sklade...v RS, ki jih plačujemo iz proračuna. Med ljudmi se sicer res govori, da lahko cel dan tuhtaš, katero agencijo bi še lahko imeli, ko pa zvečer sedeš k računalniku in malo poguglaš, slabe volje ugotoviš, da tudi ta že obstaja. Ob ustrezni politični volji bi lahko naredili seznam zavodov, agencij itn, ki jih RS nujno potrebuje (to jih je samo nekaj) in tistih, ki jih potrebujemo samo občasno (velika večina). Te zadnji bi se preprosto preoblikovali v gospodarske objekte. Zaradi mene jim lahko država pusti vso opremo, ki je bila plačana iz proračuna, pusti jim objekte, kjer poslujejo in jim zaračuna minimalno najemnino. Ko bo država potrebovala usluge, bo objavila javno naročilo in se bodo lahko nanj prijavili. Ker imajo vrhunsko izobražen kader in vso potrebno opremo, jim najbrž ne bo težko uspeti na razpisu. Seveda bodo kot vedno nekateri zagnali vik in krik, kako bo padla kvaliteta storitev na škodo ljudstva, vendar poudarjam, da bodo lahko iste storitve opravljali isti strokovnjaki, ki jih opravljajo sedaj. Vendar le takrat, ko bodo te storitve nujno potrebne. Seveda pa nisem niti najmanjši optimist, da bi kaj takega uspelo, saj velika večina ljudi, ki o tem odloča, izhaja prav iz takih služb.
Veliko teh direkcij obstaja zgolj zato, da se odsluženi politiki, ki jih ni moč zaposliti kje drugje, pasejo na državnih jaslih do upokojitve. Ne verjamem, da bi se poslanci odločili, da si zaprejo možnost dobre in neodgovorne službe v primeru, da ne bodo izvoljeni v parlament pri naslednjih volitvah, stranka pa že ima zasedene vse funkcije v stranki, ki prinašajo denar.
Pozdravljeni,
moje mnenje je, da bi državljani Slovenije tudi brez teh strokovnjakov dobro živeli, verjetno boljše. Več ali manj ti strokovnjaki zavirajo gospodarski razvoj Slovenije.
Glede na to, da so strokovnjaki pa verjetno ne potrebujejo podpore države. Delujejo naj na trgu kot gospodarske družbe ( agencije, direktorati in nekateri zavodi že tako zaračunavajo vse storitve).
Veliko bi naredili že s tem, če bi vse ustanove, za katere ni nujno potrebno, da so v Ljubljani, preselili v druge kraje po Sloveniji.
V Ljubljani so stroški poslovanja neprimerno višji, kot na Jesenicah, v Črni na Koroškem, v Metliki ali v Murski Soboti...