Omejitev gnojenja z gnojnico/gnojšnico ko ni dežja

Odziv Ministrstva za okolje in prostor

Omejitve in prepovedi, ki se sicer nanašajo na gnojenje kmetijskih zemljišč z gnojnico in gnojevko, so določene z Uredbo o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (Uradni list RS, št. 113/09, 5/13 in 22/15; v nadaljnjem besedilu: nitratna uredba), vendar gre pri tem zgolj za omejitve in prepovedi, ki se nanašajo na varstvo voda. Z nitratno uredbo je namreč v slovenski pravni red v celoti prenesena Direktiva Sveta z dne 12. december 1991 o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (91/676/EGS), ti. nitratna direktiva. Nitratna uredba določa mejne vrednosti vnosa dušika iz kmetijskih virov v tla ali na tla ter ukrepe za zmanjšanje in preprečevanje onesnaževanja voda, ki ga povzročajo nitrati iz kmetijskih virov.

V skladu z določbami citirane uredbe lahko kmetijska gospodarstva gnojijo kmetijska zemljišča z živinskimi gnojili le v količinah, ki ne presegajo mejnih vrednosti (170 kg N/ha kmetijskih zemljišč v uporabi na ravni kmetijskega gospodarstva), določenih s citirano uredbo. To pomeni, da kmetje po kmetijskih zemljiščih ne smejo polivati neomejenih količin gnojnice in gnojevke. Prav tako morajo kmetje gnojila uporabljati v skladu s potrebami rastlin po hranilih. Iz potreb rastlin po hranilih izhajajo določbe, ki se v nitratni uredbi nanašajo na časovne omejitve uporabe gnojil, torej na čas, ko rastline za svojo rast in razvoj hranil v obliki gnojil ne potrebujejo oziroma jih rabijo v zelo omejenih količinah, kar velja za pozno jesen in zimo. V nitratni uredbi so določene še nekatere druge prepovedi in omejitve, ki jih morajo kmetje upoštevati pri izvajanju gnojenja. Prepovedano je namreč gnojenje z gnojevko in gnojnico na tleh, ki so nasičena z vodo, ali na poplavljenih zemljiščih, ali na zemljiščih, ki so prekrita s snežno odejo, ali na strminah, kjer gnojevka ali gnojnica odteka po površini, ki je nagnjena k vodotokom, ali na zamrznjenih tleh ali ob vodotokih. Gnojila morajo biti po površini, ki se jo gnoji, enakomerno raztrošena.

Predlogi, ki smo jih prejeli preko spletnega orodja predlagam.vladi.si št. 6655-114 z dne 26.3.2015, so z vidika varovanja voda sporni, kar utemeljujemo z naslednjim:

V kolikor bi predpisali naj se kmetijska zemljišča gnojijo z gnojevko in gnojnico le takrat, ko dežuje, bi s tem lahko povzročili večje spiranje gnojevke in gnojnice v površinske vode oziroma s precejanjem v podzemne vode, kar bi privedlo do onesnaženja površinskih oziroma podzemnih voda. Prav tako je treba dodajati gnojila rastlinam takrat, ko jih rastline potrebujejo, torej je treba izbrati optimalni čas gnojenja glede na potrebe rastlin in ne na čas, ko dežuje.

Predlog, naj se kmetijska zemljišča gnojijo samo ob določenih dneh oziroma naj strokovnjaki povejo kdaj je najbolj primeren čas za gnojenje in določijo točne dneve, npr. enkrat spomladi in enkrat pozno poleti, je strokovno nesprejemljiv. Ponovno poudarjamo, da je treba rastlinam dodajati hranila v obliki gnojil, ko rastline hranila rabijo za svojo rast in razvoj, kar se dogaja od začetka pomladi do sredine jeseni. Prav tako imajo različne rastline v različnih fazah rasti specifične potrebe po hranilih, zato se v sezoni rasti posamezne rastline gnoji večkrat (začetno gnojenje, dognojevanje), kar pomeni, da je nemogoče določiti točno določene datume gnojenja.

Predlogu, da se kmetje določene vasi dogovorijo kdaj bodo gnojili in da vsi gnojijo naenkrat in da o tem obvestijo vse vaščane, sicer ne nasprotujemo in je to stvar dogovora kmetov in njihovih sovaščanov. Vendar pri tem spet poudarjamo, da lahko kmetje gnojijo samo v skladu s potrebami rastlin. Torej, če gre za iste vrste rastlin v istih fazah rasti se kmetje lahko dogovorijo, da ta kmetijska zemljišča gnojijo istočasno.

Ne glede na navedeno se na Ministrstvu za okolje in prostor, v Direktoratu za okolje vodijo tudi aktivnosti v zvezi z rešitvami za zmanjšanje izpustov dušikovih spojin v zrak iz kmetijstva, v sklopu katerih se bodo poiskale ustrezne rešitve za zmanjšanje izpustov amonijaka prek ustreznih postopkov krmljenja rejnih živali, ustreznega skladiščenja živinskih gnojil in gnojenja z majhnimi izpusti v zrak, s čimer bo posredno zmanjšan tudi moteči smrad.

Posebnih predpisov, ki bi urejali izključno problematiko smradu v Sloveniji nimamo, prav tako priprava tovrstnih predpisov trenutno ni načrtovana.