21. 4. 2015
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Zahvaljujemo se vam za izraženo mnenje in hkrati tudi za predlagane načine ureditve pokojninskega sistema, v zvezi s predmetnim predlogom pa pojasnjujemo, da se je z uveljavitvijo novega ZPIZ-2 določilo, da se osebe, ki opravljajo kakršno koli dejavnost in hkrati izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev, ne morejo upokojiti, saj sta status upokojenca in status zavarovanca nezdružljiva. To pomeni, če je oseba zavarovana, plačuje polne prispevke, pokojnina pa ji miruje in se jim ne izplačuje. Ker je eno izmed načel novega pokojninskega zakona, ki je začel veljati 1. januarja 2013 tudi to, da naj se vsi posamezniki, ki neko delo, aktivnost ali dejavnost bolj ali manj trajno opravljajo, vključijo v zavarovanje, novi zakon možnosti »izvzema« iz zavarovanja, ki ga je dopuščala predhodno veljavna zakonodaja, več ne dopušča. Tako je za vse osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost kot samostojni podjetniki posamezniki po zakonu o gospodarskih družbah ter vse fizične osebe, ki opravljajo drugo dovoljeno dejavnost in ki se vpišejo v poseben register, določena obvezna vključitev v zavarovanje. V skladu z veljavno zakonodajo tako ni mogoče, da bi imel upokojenci ob prejemanju pokojnine odprto kakršnokoli dejavnost, izjema je delna pokojnina, pri kateri posameznik delno zapusti trg dela in se upokoji ter za ta del prejema pokojnino, delno pa ostane v zavarovanju (najmanj 4 ure) in tako še naprej opravlja dejavnost, ki jo je opravljal pred upokojitvijo.
Poudariti je potrebno, da je ZPIZ-1, ki je bil v veljavi do 31.12.2012, določal za vse zavarovance kot izjemo izvzem iz zavarovanja, ki je omogočal hkratno opravljanje dejavnosti in izplačilo polne pokojnine. Tako je lahko upokojenec, ki je dopolnil 63 let starosti (moški) oziroma 61 let starosti (ženska), uveljavil pri zavodu izvzem iz zavarovanja, in sicer samo pod pogojem,
- da ni opravljal dejavnosti z osebnim delom, ker je imel zaposlenega vsaj enega delavca za opravljanje te dejavnosti ali
- je do uveljavitve pravice najmanj 6 mesecev opravljal isto dejavnost v enakem obsegu, vendar je bil zavarovan na podlagi delovnega razmerja.
Z namenom, da bi bile v pokojninski zakonodaji vse samozaposlene osebe enako obravnavane, je ZPIZ-2 določil prehodno obdobje, v katerem morajo tudi upokojenci, ki opravljajo samostojno dejavnost v skladu z določili o izvzemu iz zavarovanja, sprejeti odločitev, ali bodo še naprej opravljali svojo dejavnost in iz tega naslova plačevali prispevke (zaradi česar bodo imeli tudi višje pravice) ali pa se bodo upokojili, prejemali pokojnino in prenehali z opravljanjem dejavnosti. ZPIZ-2 je določil rok za uskladitev tega statusa do 31.12.2013, ta rok pa je bil na pobudo Obrtne zbornice Republike Slovenije podaljšan do 31.12.2014, s spremembo Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list RS št. 111/13 s spremembami) pa se je predmetna ureditev podaljšala še za eno leto, kar pomeni, da morajo te osebe svoj status uskladiti do 31. 12. 2015.
Upokojitev ni obvezna, zato se vsak sam odloči, ali se bo upokojil ali pa bo še naprej opravljal delo oziroma dejavnost, saj v skladu s pokojninsko zakonodajo status zavarovanca praviloma ni združljiv s statusom upokojenca oziroma uživalca pravice, razen v nekaterih zakonsko določenih primerih. To pomeni, da nekdo ne more biti hkrati upokojenec, prejemati pokojnine in še biti zaposlen ali imeti s.p. ali opravljati poslovodno funkcijo v gospodarski družbi (izjema je delan pokojnina). Oseba, ki se želi upokojiti, mora tako predhodno izgubiti status zavarovanca (prenehanje zaposlitve, prenehanje opravljanja samostojne dejavnosti, itd.), saj se v nasprotnem primeru taka oseba v smislu pokojninske zakonodaje šteje kot oseba, sposobna za delo, pri kateri zavarovalni primer (nezmožnost dela zaradi starosti) ni nastopil.
Pojasnjujemo, da je pri pokojninskem zavarovanju prišlo do sprememb, ki onemogočajo vsakršno ohranjanje dejavnosti, na podlagi katere mora biti posameznik zavarovan s hkratnim prejemanjem pokojnine, samostojno dejavnost pa lahko do konca tega leta ohranjajo tisti upokojenci, ki so se upokojili po stari zakonodaji in izpolnjujejo pogoje za izvzem iz zavarovanja. Pojasnjujemo tudi, da se je z ZPIZ-2 uvedla tudi možnost delne upokojitve za samostojne podjetnike, ki jo ZPIZ-1 ni omogočal, kar pomeni, da se delno lahko upokojijo tudi samostojni podjetniki. V zvezi s predmetno problematiko je potrebno izpostaviti tudi, da v skladu z veljavno zakonodajo upokojenci lahko opravljajo določene oblike del in ob tem ohranjajo pokojnino, saj se seveda tudi na MDDSZ zavedamo zmožnosti prispevanja družbi, predvsem s stališča izkušenj in znanja ter občasnega dela upokojencev tudi v času, ko že nastopijo upokojitev. Zakonodaja namreč omogoča sklepanje pogodb civilnega prava oziroma avtorske pogodbe, pri čemer upokojencem pokojnina ne miruje. Če namreč niso podani elementi delovnega razmerja, kar primarno presoja delodajalec, nadzoruje pa Inšpektorat RS za delo, lahko upokojenci po upokojitvi neomejeno sklepajo civilne pogodbe po Obligacijskem zakoniku (Uradni list RS, št. 97/07-uradno prečiščeno besedilo), na primer podjemno pogodbo ali pogodbe po avtorskem pravu v primerih, ko gre za avtorsko delo. Menimo, da je po veljavni delovnopravni zakonodaji pogodbeno delo možno le v primeru občasnih oziroma začasnih del, pri čemer je v zvezi s samo naravo teh del potrebno opozoriti, da gre za dela, ki sicer niso določena kot sestavni del organizacije poslovanja delodajalca in, ki niso predvidena v okviru sistemizacije delovnih mest, ter se glede na delovni proces ne opravljajo kot stalno in nepretrgano delo, temveč trajajo le določen krajši čas ali pa so potrebna le od časa do časa. ZPIZ-2 upokojencu ne omejuje, da poleg pokojnine tako pridobiva dohodke na podlagi sklenjenih pogodb civilnega prava oziroma avtorskih pogodb. Hkrati pojasnjujemo še, da upokojenec lahko opravlja tudi začasna in občasna dela v skladu z zakonodajo, ki ureja trg dela ter osebno dopolnilno delo v skladu z zakonom, ki ureja delo na črno. Poudarjamo pa tudi, da zakonodaja s področja gospodarskih družb, ki ureja tudi status s.p.-jev, nudi številne možnosti statusnega preoblikovanja s.p. v druge statusne oblike, v katerih posameznik ne pridobi lastnosti zavarovanca in lahko uveljavi pokojnino.
Glede na zgoraj zapisano tako delo upokojencev ni v celoti omejeno, saj lahko le-ti opravljajo določena dela tudi po upokojitvi, vendar pa pri tem ne sme biti podana zavarovalna podlaga, na podlagi katere se je upokojenec dolžan ponovno vključiti v zavarovanje.
Glede na perečo problematiko v zvezi s samo možnostjo ohranjanja samostojne dejavnosti ob upokojitvi, pa pojasnjujemo, da MDDSZ preučuje možne rešitve predmetne situacije. V letošnjem letu je tako predviden pregled možnosti dela upokojencev, ne da bi ti izgubili pokojnino, ter preučitev možnosti novih oblik dela upokojencev oziroma možnosti ohranjanja statusa samostojnega podjetnika ob hkratnem prejemanju pokojnine. Vendar pa je potrebno poudariti, da gre pri pokojninskem zavarovanju za obsežen sistem, posegi v katerega morajo biti premišljeni in previdni, saj je v ZPIZ-2 veliko določb, ki se nanašajo na predmetno tematiko, poleg tega pa gre z vidika dela upokojencev ob ohranjanju pokojnine in prekrivanju statusa za sistemske spremembe, katere načeloma niso mogoče zgolj s spremembo enega člena ali dveh, temveč je potrebna preučitev sistema samega upokojevanja in temeljnih načel le-tega, zaradi česar hitre spremembe niso mogoče. Kot že zapisano, pa se predvideva še v letošnjem letu preučitev možnosti opravljanja dela upokojencev in to tudi z vidika možnosti ohranjanja statusa samostojnega podjetnika ob hkratnem prejemanju pokojnine. Potrebno je še poudariti, da je potrebno pri kakršnikoli spremembi izhajati iz načela enakopravnosti vseh zavarovancev, prav tako pa je potrebno nove sistemske rešitve urediti celovito v okviru vseh socialnih zavarovanj. To pomeni, da je potrebno rešitve ustrezno prilagoditi za vse zavarovance, tako za samozaposlene, kot tudi za delavce v delovnem razmerju, kmete, družbenike in ostale kategorije zavarovancev. Pri iskanju rešitev pa je potrebno izhajati tudi iz temeljnega namena pokojninskega in invalidskega zavarovanja in pravice do pokojnine, ki je v tem, da se posamezniku zagotovi dohodek v času, ko si le-tega zaradi starosti ne more več zagotavljati s svojo aktivnostjo na trgu dela.